Protest 29. septembra 2021. Foto: BoBo/Borut Živulović
Protest 29. septembra 2021. Foto: BoBo/Borut Živulović

Vlada se je za to odločila zaradi napovedi novega množičnega protesta in pred vrhom EU-Zahodni Balkan. Sprejela je sklep, s katerim je naložila policiji, da zaradi velike verjetnosti hujših kršitev javnega reda z odredbo omeji ali prepove gibanje na območjih ali javnih mestih v Ljubljani, na Bledu in Predosljah v okolici Brda pri Kranju.

Sorodna novica Napoved protestov ostaja; Pahor: Kdor poziva k zbiranju, je odgovoren, da so protesti mirni

V Slovenijo namreč v torek prihajajo voditelji držav EU-ja in Zahodnega Balkana, ki se bodo sešli na Brdu pri Kranju. V torek bo neuradna večerja voditeljev članic EU-ja, vrh EU-Zahodni Balkan pa v sredo. Medtem stranka Resni.ca napoveduje nove množične protivladne proteste, njen predsednik Zoran Stevanović pa je namignil tudi na mogoče zapore cest. Preteklo sredo so protestniki na shodu, na katerega je vabila ta stranka, v Ljubljani za nekaj časa onemogočili promet celo na ljubljanski obvoznici, policija pa jih je nato razgnala z vodnim topom.

Sklep vlade je že bil objavljen v uradnem listu, veljati bo začel v torek. Odredba je dokončna. Zoper odredbo je dopustno vložiti tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloča prednostno. Tudi vrhovno sodišče o morebitni pritožbi zoper sodbo upravnega sodišča odloča prednostno, še navaja zakon.

PU Ljubljana: Policisti so pripravljeni

"Gibanje bo na omenjenih lokacijah omejeno, ne pa prepovedano. Lahko bodo zapore, policisti ne bodo imeli večjih pooblastil. Če bodo operativne razmere dopuščale, bomo javnost obveščali o vseh relevantnih podatkih, zaporah in omejitvah," je za MMC pojasnila predstavnica za odnose z javnostmi na Policijski upravi Ljubljana Maja Ciperle Adlešič. Dodala je, da policija spremlja pozive na proteste: "Policisti so pripravljeni, izdelana je varnostna ocena." Na vprašanje, kako visoka je varnostna ocena, pa je odgovorila: "Vedno je visoka, ko gre za nepredvidljive dogodke." Več ni razkrila, saj gre za operativne podatke policije.

Sporočilo za javnost Generalne policijske uprave Ljubljana

"Policisti vse morebitne udeležence napovedanih shodov ponovno pozivamo, naj pravico do javnega zborovanja in izražanja svojih stališč uveljavljajo mirno in strpno, predvsem pa, naj upoštevajo navodila in ukaze policistov. Policija bo ves čas spremljala dogajanje na prostoru, kjer bo potekal javni shod, in ukrepe prilagajala trenutnim varnostnim razmeram in tveganjem. V primeru morebitnih kaznivih dejanj ali prekrškov bo policija v skladu s svojimi pristojnostmi izvedla vse potrebne ukrepe.

Zaradi zagotovitve varnosti bo omejeno gibanje na določenih mestih. Območje shoda bo videonadzorovano. Opozarjamo, da na shode in prireditve ni dovoljeno prinašati nevarnih predmetov (npr. pirotehnična sredstva, palice, orodje). Zaradi varnosti udeležencem odsvetujemo, da na shod prihajajo z otroki.

Ob hujših in množičnih kršitvah policisti morajo ukrepati, v skrajnem primeru tudi z razpustitvijo shoda. V takih primerih morajo udeleženci zapustiti prostor, saj je le na ta način možno zagotoviti varno izvedbo naloge in s tem tudi zagotoviti varnost vsem udeležencem shoda."

Varnostni strokovnjak Denis Čaleta o omejitvah gibanja
Nove omejitve gibanja in zbiranja, tokrat zaradi protestov

Možnost aktiviranja 9. člena zakona prvi omenil Hojs

K prepovedi organiziranja shodov na območju Ljubljane so v DZ-ju pozvali poslanci SDS-a. Možnost, da bi aktivirali 9. člen zakona o nalogah policije, ki omogoča omejitve gibanja zaradi hujših kršitev javnega reda, pa je v soboto prvi omenil notranji minister Aleš Hojs.

Pred dvema dnevoma je namreč v središču Ljubljane potekal Pohod za življenje, shod nasprotnikov splava. Sočasno je potekal protishod zagovornikov pravice do splava. Udeležence obeh shodov pa je po ulicah stare Ljubljane ločeval kordon policije.

Hojs se je ob tem na družbenem omrežju Twitter odzval: "Miroljuben in prijavljen Shod za življenje z organizatorjem @PrimcAles se ni mogel izvesti tako kot je bil načrtovan.Zaradi anarhistov in možnega nasilja neprijavljenega shoda na katerega je pozivala @strankalevica in "antifašisti" so spremenili pot. Čas je za 9.člen zakona ZNPPol."

S tem je notranji minister že napovedal ostrejše vladne ukrepe proti protestom, ki so vedno bolj množični po slovenskih mestih. "9. člen zakona ZNPPol" je namreč tisti del zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki predvideva različne omejitve, predvsem gibanja in zbiranja ob veliki verjetnosti hujših kršitev javnega reda. Omejitve so lahko podobne, kot jih je vlada določila med razglašeno epidemijo covida-19, ko je prepovedala gibanje med občinami ali statističnimi regijami, policijska ura pa je bila v veljavi več kot pol leta.

Omenjeni člen zakona je aktiviran prvič v samostojni Sloveniji.

Sorodna novica Ob vrhu EU–Zahodni Balkan pričakovati občasne zapore cest, zaradi protestov omejitev gibanja

Vladna odredba policiji

Omejitve gibanja zaradi hujših kršitev javnega reda glede na zakonodajo policiji odredi vlada na predlog notranjega ministra. Toda kakšne so sploh hujše kršitve javnega reda?

"Razlog, ki ga je navajal minister v svojem tvitu, prav gotovo ne more biti razlog aktivacije navedenega instituta. Dejstvo, da ena skupina ni mogla izvesti prijavljenega javnega shoda po trasi, ki si ga je zamislila, ne more biti razlog aktivacije navedenega skrajnega (ultima ratio) represivnega ukrepa. Vlada mora ob aktivaciji navedenega člena dokazovati veliko verjetnost (zdaj, zdaj se bo zgodilo ...) hujših kršitev javnega reda. To enostavno pomeni dokazovanje, da je situacija tako resna, da policija z moštvom in sredstvi, ki jih ima na razpolago, brez aktivacije tega ukrepa ne more vzpostaviti reda, skoraj zagotovo pa se pričakujejo hujše eskalacije," je še pred odločitvijo vlade za MMC pojasnil Miroslav Žaberl s fakultete za varnostne vede.

9. člen zakona o nalogah in pooblastilih policije. Foto: Zajem zaslona
9. člen zakona o nalogah in pooblastilih policije. Foto: Zajem zaslona

Kaj so hujše kršitve javnega reda in miru?

Hujše kršitve javnega reda so, kot pravi, takšne, kjer pride "do razgrajanja, razbijanja ter ogrožanja osebne varnosti ljudi, ki ga praviloma izvaja večja skupina udeležencev". "Izkazana mora biti vsebinska ali časovna intenziteta ponavljajočih se hujših kršitev javnega reda ali izvrševanja kaznivih dejanj. Do zdaj ta člen še ni bil uporabljen," je še poudaril Žaberl.

Na vprašanje, kako bi bila videti aktivacija omenjenega represivnega ukrepa v praksi oziroma kaj vse bi lahko omejila vlada, je Žaberl povedal, da se lahko gibanje omeji ali prepove zgolj na določenem območju, kraju ali javnem mestu ali pa se prepove nastanitev na določenem kraju ali zapustitev določenega kraja. Dodatno število policistov pa bi bilo potrebno zgolj zaradi nadzora nad upoštevanjem ukrepa. "Policisti s tem ne dobijo dodatnih pooblastil, razen da je gibanje, nastanitev ali prehajanje ljudi dodatno omejeno," je dejal Žaberl.

Ukrep ima sicer omejen rok trajanja, saj lahko poteka tako dolgo, dokler je potreben, največ pa sedem dni.

"Če razlogi minejo že prej, je treba ukrep nemudoma odpraviti. Lahko se podaljša oziroma sprejme nova aktivacija, vendar mora o tem vlada vsakokrat posebej odločati in dokazovati pogoje oz. potrebnost," je še dodal.

Zakonodaja sicer predvideva, da je vladno odredbo mogoče izpodbijati s tožbo na upravnem sodišču, ki mora o njej odločati prednostno. Vendar, kot opozarja Žaberl, bi lahko tožbo zoper takšen ukrep vložili le tisti, ki jih je ukrep prizadel: "Pravni interes bi lahko izkazovali tisti, ki jih tak ukrep prizadene, npr. prebivalec kraja ali območja, kjer mu je gibanje omejeno, ali tisti, ki ga zadeva prepoved zapustitve bivališča ipd."

Foto: Twitter, zajem zaslona
Foto: Twitter, zajem zaslona
Sorodna novica Odbora DZ-ja zahtevata ukrepanje zoper organizatorje shodov in nasilne protestnike

Pozivi k prepovedi protestov in ostrejšemu posredovanju policije

Notranji minister Hojs je po srednih množičnih demonstracijah v oddaji Tarča na TV Slovenija razložil, da je del odgovornosti na ramenih policije in tožilstva. Policija pa po njegovi oceni ni delala dovolj angažirano oziroma bi lahko "storila precej več".

Odbora za notranje zadeve in za pravosodje sta na ponedeljkovi skupni seji pristojne organe pozvala, naj nemudoma ukrepajo zoper organizatorje neprijavljenih shodov in nasilne protestnike. Ljubljansko upravno enoto pa je poslanska večina s sprejetim sklepom pozvala, naj prepove organizacijo shodov, na katerih bi lahko izbruhnilo nasilje.

Nove omejitve gibanja in zbiranja, tokrat zaradi protestov
Vrh EU-Zahodni Balkan
V Slovenijo prihaja Angela Merkel