Na GPU-ju poudarjajo, da je pri oceni vpliva stavke na varnost v prometu treba biti previden. Foto: BoBo
Na GPU-ju poudarjajo, da je pri oceni vpliva stavke na varnost v prometu treba biti previden. Foto: BoBo

Pod poziv sta se podpisala direktor Zavoda Vozim David Razboršek in direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo ter predstavnik Slovenskega avto kluba Andrej Brglez. Po navedbah omenjenih organizacij je stavka policijskih sindikatov, ki je potekala v letu 2016, pustila velike posledice na področju varnosti državljanov. V prvi polovici leta 2016, ko je bila v polnem razmahu, je na slovenskih cestah umrlo 14 ljudi več kot v primerljivem obdobju leta 2015.

To pa prinese velike psihološke posledice za svojce žrtev prometnih nesreč in tudi za njihovo širšo okolico. Zanemarljiv pa ni niti finančni učinek, so opozorili. "Vsaka smrtna žrtev je ocenjena na 1,87 milijona evrov, kar, če apliciramo na čas stavke, znaša 28,7 milijona evrov," so navedli. Poudarili so še, da se je v tem času zgodilo tudi 26 odstotkov več nesreč s smrtnim izidom, v katerih so bili povzročitelji pod vplivom alkohola.

"Vsi navedeni podatki kažejo na dejstvo, da zmanjšana prisotnost policistov na terenu pomeni zmanjšanje varnosti v cestnem prometu," so ugotovili v omenjenih nevladnih organizacijah. Zato vse pristojne pri pogajanjih o stavkovnih zahtevah pozivajo, da nemudoma najdejo rešitev in tako v najkrajšem času končajo stavko, ki znova poteka od ponedeljka. Sami pa so poudarili, da je za učinkovito delovanje policije treba zagotoviti dovolj finančnih sredstev, da bodo svoje kadre okrepili in ustrezno opremili.

Na policijski upravi previdni pri oceni vpliva
Prejšnja policijska stavka je potekala od 18. novembra 2015 do 2. junija 2016. Precej se je poznala pri globah za prometne prekrške. Koliko je vplivala na stanje varnosti cestnega prometa, pa je težko reči, saj v Sloveniji ne obstajajo raziskave s tega področja, so pojasnili na Generalni policijski upravi (GPU). Kot so dodali, pa tuje raziskave kažejo, da je povprečen vpliv policijskega nadzora na prometno varnost od sedem- do 15-odstoten.

"Nedvomno pa je, da ima policijski nadzor dokazano pozitivne učinke na spoštovanje prometnih pravil in obnašanje udeležencev v cestnem prometu in je eden izmed ključnih dejavnikov zagotavljanja varnosti cestnega prometa," so še zapisali. Neukrepanje policistov v primeru ugotovljenih (zaznanih) hujših kršitev v cestnem prometu bi tako lahko po njihovih navedbah imelo negativne posledice, ki bi se lahko odrazile tudi v povečanju števila smrtnih žrtev in prometnih nesreč.

GPU: Zaradi stavke ne bo manj policistov
Na GPU-ju so še dodali, da se zaradi stavke število policistov na cestah ne bo zmanjšalo, a je dejstvo, da je policija kadrovsko podhranjena, kar zmanjšuje verjetnost, da bodo voznika zaradi kršitev ustavili in sankcionirali. Zaradi slabše kadrovske zasedbe postaj prometnih policij se tako lahko pričakuje, da se bo število ugotovljenih kršitev cestnoprometnih predpisov zmanjšalo, ker se bo zmanjšala verjetnost, da bodo voznika zaradi kršitev ustavili in sankcionirali.

V omenjenih nevladnih organizacijah so sicer ob pozivu pristojnim zapisali, da je treba vsaj ohraniti prometno varnost, ki je bila v letu 2017 izboljšana po več letih skupnega truda. Podatki Javne agencije RS za varnost prometa kažejo, da je bilo leto 2017 z vidika števila prometnih nesreč in posledic najuspešnejše do zdaj. Število umrlih pa je bilo najmanjše v zadnjih 60 letih.