Predsednik sindikata Neodvisnot Drago Lombar daje predsednici vlade Alenki Bratušek en dan, da vabila za razgovor pošlje vsem sindikatom. Foto: BoBo
Predsednik sindikata Neodvisnot Drago Lombar daje predsednici vlade Alenki Bratušek en dan, da vabila za razgovor pošlje vsem sindikatom. Foto: BoBo
ESS, Alenka Bratušek, Branimir Štrukelj
Vlada naj opusti razmišljanja o znižanju minimalne plače in zagotovi, da v njeno višino in splošno veljavnost ne bo posegala. Od ravnanja vlade bo odvisno, ali se bo KSJS pridružil demonstracijam Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je zatrdil Branimir Štrukelj. Foto: BoBo

"Če želi, da se socialni dialog nadaljuje, ima še en dan časa, da to napravo popravi," pravi predsednik sindikata Neodvisnost Drago Lombar.

Tako delodajalci kot sindikati so prejšnji mesec vladi posredovali vsak svoje predloge ukrepov za izhod iz krize, o katerih naj bi se pogovarjali v torek na sestanku pri Bratuškovi. A medtem ko so povabljeni vsi predstavniki delodajalskih organizacij, pa sta izmed sindikatov povabljeni le Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederacija sindikatov javnega sektorja, je na novinarski konferenci v Ljubljani opozoril predsednik sindikata Pergam Janez Posedi.

Kdo je ostal brez vabila?
Poleg sindikatov Neodvisnost in Pergam vabila na sestanek prav tako niso prejeli v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije, Slovenski zvezi sindikatov Alternativa, Zvezi delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost in Zvezi reprezentativnih sindikatov Slovenije. "Nismo užaljeni, da nismo povabljeni, a naj se neha s selektivnim socialnim dialogom," so soglašali.

Bratuškova načrtno vnaša razdor med sindikate
Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen je dejal, da ne gre za nerodnost, temveč za načrtno izključevanje iz socialnega dialoga, ki ima za cilj razbitje sindikatov. Podobno meni Lombar: "Gre za poskus predsednice vlade, da med sindikate vnese razdor in neenotnost." A razdora med sindikati ni, je zatrdil in ji sporočil, da ji ne bo uspelo spreti sindikatov med seboj.

Posedi: To ni pošteno!
"Ne morejo vsega bremena reform prenesti le na dve sindikalni centrali, to ni pošteno niti do njih," je dejal Posedi. V razmerah, ko je potreben širši družbeni konsenz, je to napačno, je izrazil prepričanje. Predsednik Zveze delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost Franc Zupanc pa je dodal, da to, kar dela predsednica vlade, ni reševanje, temveč poglabljanje krize.

Precejšnji posegi v pravice ljudi?
Posedi je ob tem izrazil zaskrbljenost, da bo vlada že ta četrtek sprejela predlog proračuna za prihodnje leto, kajti socialni partnerji doslej še niso prejeli nobenega gradiva. "Po naših informacijah gre za precejšnje posege v pravice ljudi," je dejal in opozoril, da je vlada denimo v proračunu že upoštevala višje prilive zaradi odprave indeksacije pri dohodnini, čeprav zakon sploh še ni sprejet.

Sindikati so dokaj enotni tudi glede delavskih demonstracij, ki jih je zaradi vse večjih in vse bolj odkritih pritiskov na osnovne delavske in socialne pravice ter na drugi strani vse šibkejše pravne in socialne države za november napovedala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Zaradi zaostrenih razmer je celo mogoče, da bodo demonstracije že prej, je dejal Posedi.

KSJS: Naša udeležba na demonstracijah bo odvisna od ravnanja vlade
Od ravnanja vlade bo odvisno, ali se bo Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS) pridružila novembrskim demonstracijam Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, pa je zatrdil predsednik KSJS-a Branimir Štrukelj.

Vlada naj opusti razmišljanja o znižanju minimalne plače in zagotovi, da v njeno višino in splošno veljavnost ne bo posegala, je tako dejal. "Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, ki zastopa interese 74.000 zaposlenih v javnem sektorju, bo nasprotovala posegom v minimalno plačo, če se bo vlada odločila zanje," je dodal. Kot je pojasnil, je za njihovo sindikalno centralo, ki ima več tisoč članov z minimalno plačo, zniževanje te plače nesprejemljivo, saj je njen veljavni znesek že zdaj pod pragom tveganja revščine.

"Bistvo minimalne plače je, da velja zmeraj in povsod, ker lahko le na tak način preprečuje ekstremno izkoriščanje delavk in delavcev v zasebnem in javnem sektorju," je poudaril. "Dopustitev možnosti, da bi se delavci na ravni podjetij in zavodov 'prostovoljno' lahko z delodajalci dogovorili za nižjo minimalno plačo od veljavne, v resnici in preprosto pomeni njeno ukinitev," je prepričan Štrukelj.

Delodajalci bi lahko po njegovih besedah delavcem, ki so šibkejša stran v delovnem razmerju, vedno (za)grozili z odpuščanjem in zaprtjem podjetja ali zavoda, če ne bi privolili v znižanje minimalne plače.