Kot je znano, je vlada sprejela omejitev gibanja na javnih mestih in površinah ter prepovedala gibanje zunaj občine stalnega ali začasnega prebivališča. V drugo občino smejo le tisti, ki gredo na delo ali opravljajo katero drugo nujno dejavnost. V uradu varuha človekovih pravic so v zadnjih dneh prejeli že več kritik tega ukrepa, saj naj bi povzročal neenakost pri izvajanju stikov med starši in otroki, ko gre za ločene starše – češ da naj bi onemogočal stike, če eden od staršev in otrok prebivata v različnih občinah, medtem ko imajo lahko ločeni starši, ki prebivajo v isti občini, še možnost imeti stike s svojimi otroki.

Zastavljeno je bilo tudi že vprašanje, kako naj ravnajo starši, ki so šele v procesu razhajanja, ko pravnoformalno še ni odločeno o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši. V takih primerih namreč lahko starši dejansko že živijo ločeno v različnih občinah, stiki pa so do zdaj potekali po njunem medsebojnem dogovoru.

Varuh poziva vse, ki bodo kaznovani, da se jim javijo

V uradu varuha so zato izdali načelno stališče, da ukrep omejitve gibanja na občino prebivališča ne bi smel omejevati družinskega življenja starša in otroka, ki prebivata v različnih občinah. "Če bi se kljub temu pripetilo, da bi bil starš v takem primeru kaznovan za prekršek po ZNB, bo lahko uporabil za to predvidena pravna sredstva," so zapisali v uradu varuha in vse na ta način prizadete posameznike povabili, da ga seznanijo s sproženimi konkretnimi postopki.

"Po 25. členu Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP) Varuh namreč lahko vsakemu organu posreduje svoje mnenje z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v zadevi, ki jo obravnava, ne glede na vrsto ali stopnjo postopka, ki je v teku pred temi organi; po 52. členu Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) pa Varuh tudi lahko vloži na Ustavno sodišče Republike Slovenije ustavno pritožbo s soglasjem tistega, katerega človekove pravice ali temeljne svoboščine v posamični zadevi varuje," so pojasnili.

Oddelki družinskega prava so zasuti z zahtevami

Zdravje otroka, njegova pravica do zivljenja je najvišja človekova pravica v hirehiji pravnih aktov in je nad pravico do sodno določenih stikov, pa je za TV SLovenija dejala odvetnica Nina Radulovič: "Mi ne poznamo popolne narave te bolezni. Tudi vemo, ali je takšen stik otroka s staršem lahko za otroka življensko ogrožujoč. Po konvenciji ima otrok neodtujivo pravico do življenja in šele na drugem mestu je zagotavljanje njegovega preživetja in razvoja. Stiki sodijo pod razvoj, ne pod preživetje."

In dodaja: "Ukrepi ne vsebujejo omejitev izjem, da stiki se pa lahko izvajajo - to bi bilo tudi v nasprotju z omejitvami. Potrebno je razumeti, da vsi v Sloveniji imamo praktično omejeno vsaj eno človekovo pravico - do svobodnega gibanja in tako dalje. Te težave so, na vse te odločbe je potrebno gledati v smislu po namenu ukrepov - torej zajezitev epidemije in omejevanje socialnih stikov, predvsem v luči, da moramo vsi ravnati, kakor da smo ze okuženi."

A iz vlade prihajajo drugačna stališča, sodne odredbe je treba spoštovati. Starši ne smejo teh izrednih razmer zlorabljati, tudi to je kaznivo dejanje. Kot pravijo v društvu Door, kjer se borijo za uravnotežene stike otrok, pa take primere že zaznavajo.

"Potem ko je vlada izdala uredbo o omejevanju gibanja, so se na nas obrnili v glavnem očetje, saj je skrbništvo v Sloveniji v okoli 95 odstotkih dodeljeno materam. Če damo prošnje očetov na skupni imenovalec, lahko ugotovimo, da je za odredba zgolj samo še en razlog, da se stiki ne izvajajo tako kot sicer piše v sodnih odločbah," je za našo televizijo dejal predsednik društva Iztok Ivančič.

Zaradi nerazumevanja se starši obračajo na sodišča, ki so v teh dneh zasuta z začasnimi odredabi o urejanju stikov. V zadnjih dveh tednih je bilo vloženih 64 predlogov za izdajo začasne odredbe v družinskih zadevah, kar je toliko kot prej v celem mesecu.

Država mora staršem jasno povedati katere pravice prevladajo v teh dneh, prispevek, ki si ga lahko ogledate v spodnjem videu, zaključuje novinarka Nataša Markovič. Kot gostjo pa so v Poročilih ob petih za mnenje povprašali tudi pravosodno ministrico Lilijano Kozlovič.