Varuhinja človekovih pravic namreč meni, da je Antonu Gazvodi, ki mu je policija pred desetimi leti nezakonito požgala nasad konoplje, država dolžna izplačati sredstva, ki jih je določilo sodišče, ne glede na revizijo, ki jo je vložilo ministrstvo za notranje zadeve.

Varuhinja je opozorila, da je odločitev MNZ-ja zelo slab zgled državljanom, saj s tem država kaže, da pravnomočnih odločb državnih organov ni treba izpolniti, če se z njimi ne strinjajo.

Varuhinja meni, da je Gazvoda do sredstev upravičen in da mu je država dolžna plačati 122.600 evrov. Sama je predlagala postopek mediacije in da naj MNZ denar, do katerega je Gazvoda upravičen, do izvršene revizije nakaže na poseben račun.

Poziv vladi in računskemu sodišču
Varuhinja je še napovedala, da bo vlado pozvala, naj se opredeli do vprašanja izpolnjevanja izvršljivih odločb s strani državnih organov, revizijo takšnega poslovanja pa bo urad predlagal tudi računskemu sodišču.

O Jorasu tudi s hrvaškim varuhom človekovih pravic
Varuhinja človekovih pravic je dejala, da bo o težavah Joška Jorasa govorila s hrvaškim kolegom, a meni, da bo to vprašanje treba rešiti po politični poti. Varuh se namreč ne opredeljuje do vsebine mejnega spora sosednjih držav, lahko pa zahteva od državnih organov, da sprejmejo takšne ukrepe, ki bodo Jorasu in njegovi družini omogočili normalno življenje. Te težave ne moremo rešiti po sodni poti, temveč po politični, je dodala.

O pogovoru s hrvaškim varuhom človekovih pravic pa je dejala, da z njim nimamo sklenjenega sporazuma, zato kaj več od prijateljskega pogovora ni pričakovati. Ga bo pa zaprosila, da se v okviru svojih pristojnosti zavzame za ustrezen dogovor pristojnih organov obeh držav.

Stanje v zaporih nevzdržno
Čebašek Travnikova je komentirala tudi stanje v slovenskih zaporih, ki je, kot opisujejo zaporniki, nevzdržno. Ugotovila je, da razmere v zaporih ljudem jemljejo človekovo dostojanstvo, so ponižujoče in tudi nevarne.