Zakon predvideva skrajšanje obravnave v psihiatričnih ustanovah in večji poudarek na zdravljenju v skupnostih. Foto: EPA
Zakon predvideva skrajšanje obravnave v psihiatričnih ustanovah in večji poudarek na zdravljenju v skupnostih. Foto: EPA
Po podatkih ministrstva za zdravje se vsak tretji Slovenec vsaj enkrat v življenju sreča z duševnimi težavami.
Zakon o duševnem zdravju
Bručan predstavil predlog zakona

Ena bistvenih novosti je uvedba instituta zagovornika bolnikov, ki ga bodo ti lahko izbrali s seznama ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Določeni so tudi pogoji, pod katerimi se lahko oseba dodeli v zaprti oddelek psihiatrične bolnišnice. V takem primeru zakon predvideva obvezen sodni sklep in sodni nadzor, ki bo zagotovil varstvo pravic, bolnik pa bo imel pravico do tega, da si sam izbere odvetnika. Glede posebnih metod zdravljenja, kakršna je uporaba psihotropnih zdravil in drugih agresivnih postopkov, bo po zakonu obvezno pisno soglasje bolnika. O ukrepih in metodah zdravljenja bo potrebno tudi pridobiti mnenje komisije za medicinsko etiko, je na novinarski konferenci poudaril minister za zdravje Andrej Bručan.

Postopek zdravljenja predvideva večjo vlogo nevladnih organizacij
Kot je povedal Janez Remškar, direktor direktorata za zdravstveno varstvo, bodo med izvajalci programov in storitev za duševno zdravje večjo vlogo dobile nevladne organizacije, ki bodo vključene v izvajanje javne službe. V naslednjih petih letih bo tako previdoma okoli 680 ljudi vključenih v zdravljenje v skupnostih. Taka obravnava je po besedah Remškarja skladna z evropskimi smernicami, saj se obravnava v bolnišnicah povsod skrajšuje. Na ministrstvu za zdravje med pozitivnimi učinki novosti pričakujejo tudi upad že pregovorno visoke slovenske samomorilnosti.

Kako je z duševnim zdravjem Slovencev?
Nace Kovač, direktor organizacije Šent (Slovensko združenje za duševno zdravje) je za MMC povedal, da je duševno zdravje Slovencev primerljivo z evropskim povprečjem. Med najbolj pereče težave pri nas sodita odvisnost od alkohola, v zadnjem času pa je opaziti tudi čezmerno jemanje antidepresivov. Število duševnih bolnikov se v zadnjem desetletju ni bistveno spremenilo, vendar pa duševne bolezni lahko pripisujemo tudi nekaterim novim vzrokom, povezanim s spremembo socialne klime. Pri tem gre zlasti za spremenjeno delovno okolje in vse slabše odnose na delovnem mestu. Poleg tega danes stresu in drugim duševnim težavam posvečamo več besed kot včasih.

Direktor Šenta še dodaja, da je nekoliko skeptičen glede novosti, ki jih prinaša zakon, saj bi se utegnilo izkazati, da gre v prvi vrsti za zaščito obstoječih organizacij in ne toliko za prilagoditev potrebam bolnikov.

E. S.

Zakon o duševnem zdravju
Bručan predstavil predlog zakona