Upravne enote bodo po novem za poslovanje z občani odprte tudi vsako prvo soboto v mesecu. Foto: RTV SLO
Upravne enote bodo po novem za poslovanje z občani odprte tudi vsako prvo soboto v mesecu. Foto: RTV SLO
Mejni prehod
Zakon glede pristojnosti carine in policije določa vse pogoje, ki jih vsebuje tudi zakonik o schengenskih mejah. Foto: RTV SLO
Zvišanje minimalne zavarovalne vsote za zavarovanje avtomobilske odgovornosti naj bi bilo potrebno predvsem zaradi vgradnje določb evropske direktive. Foto: RTV SLO
Uradi v soboto odprti

Upravne enote bodo tako od maja naprej odprte tudi vsako prvo soboto v mesecu od 8.00 do 12.00. Po novem bodo uradne ure za poslovanje z občani na upravnih enotah tudi ob torkih, ob sredah pa bodo podaljšane do 18.00.

Vladna uredba o upravnem poslovanju sicer ni usklajena s sindikati, a minister za javno upravo Gregor Virant zaradi sobotnega dela na upravnih enotah ne pričakuje večjega nezadovoljstva. Virant zagotavlja, da večjih dodatnih stroškov zaradi sobotnega dela ne bo, prav tako ne bo novih zaposlovanj. Dodatki za sobotno delo niso predvideni.

Zakon o nadzoru državne meje naj bi zagotovil celovitost nadzora, z njim pa bo Slovenija v svoj pravni red prevzela določbe schengenskega zakonika. Glavni namen zakona je zagotovitev celovitosti nadzora državne meje s kontrolo na mejnih prehodih, zeleni in morski meji ter na zunanji schengenski meji s Hrvaško.

Kontrola na mejah tudi v schengnu
Z vstopom v schengenski režim 1. januarja prihodnje leto notranjih mej z ostalimi članicami EU-ja sicer ne bo več, vendar pa bo mejna kontrola še vedno mogoča.

Schengenski zakonik dovoljuje, da lahko enote za varovalne ukrepe občasno izvajajo tudi kontrolo, če je to potrebno, za kar bo namenjeno določeno število policistov, je pojasnil minister za notranje zadeve Dragutin Mate. Predpisi EU-ja pa tudi dovoljujejo, da se zaradi varnostnih razlogov ponovno vzpostavijo notranje meje za krajše časovno obdobje. Pod kakšnimi pogoji in kdaj se lahko to zgodi, je v zakonu natančno določeno.

Sindikati: Razširjanje uradnih ur nepotrebno
Na sprejetje uredbe se je že odzval sekretar republiškega odbora sindikata državnih in družbenih organov Drago Ščernjavič, ki meni, da razširjanje uradnih ur ni potrebno. Pojasnil je, da so imeli sindikati državnih organovv zvezi z uredbo z ministrom Virantom nekaj krogov usklajevanj. Po zadnjem srečanju pa so odstopili od namere podpisa ponujenega odgovora s strani ministrstva glede začasne oblike uvajanja poskusnega odbobja, ker je minister hotel delavce omejiti v sindikalnij aktivnostih, je dejal Ščernjavič.

Predsednik konfederacije javnega sektorja Branimir Štrukelj pa je dejal, da je značilnost te vlade, da se ne drži socialnega dogovarjanja oziroma postopka, v katerem se uredbe, zakoni in pravilniki usklajujejo s predstavniki zaposlenih.

Višja zavarovalna vsota za avtomobilsko odgovornost
Vlada je sprejela tudi predlog novele zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, ki predlaga zvišanje minimalne zavarovalne vsote za zavarovanje avtomobilske odgovornosti in ustrezno predhodno obdobje za prilagoditev zavarovalnic. Zvišanje premij naj bi bilo potrebno predvsem zaradi vgradnje določb evropske direktive. Novela predvideva še možnost, da oškodovanci za reševanje svojih odškodninskih zahtevkov pridobijo podatke iz zbirke elektronskih zapisnikov policije o prometnih nesrečah.

Cenzusa za Zoisove štipendije ne bo
Vlada je sprejela še predlog zakona o štipendiranju, s katerim namerava celovito urediti štipendijski sistem. Število štipendistov naj bi se povečalo, pospešilo naj bi se dodeljevanje kadrovskih štipendij, napovedanega cenzusa za Zoisove štipendije pa ne bo.

Zakon predvideva tudi preimenovanje republiške štipendije v državno, vstopni cenzus za njeno pridobitev pa bi se od 130 odstotkov bruto zajamčene plače (309,05 evra) na družinskega člana dvignil na 60 odstotkov minimalne plače (313,10 evra) na družinskega člana.

C. R.

Uradi v soboto odprti