Večje verske skupnosti v Sloveniji so našle skupni jezik v nasprotovanju napovedanemu davku na nepremičnine. Foto: BoBo
Večje verske skupnosti v Sloveniji so našle skupni jezik v nasprotovanju napovedanemu davku na nepremičnine. Foto: BoBo
Verske skupnosti proti davku na sakralne objekte

Svet krščanskih Cerkva, ki ga sestavljajo Katoliška cerkev, Evangeličanska cerkev, Srbska pravoslavna Cerkev in Evangeljsko-binkoštna cerkev, ter Islamska skupnost sta zaskrbljena tudi zaradi spremembe zakona o verski svobodi.

"Predlog novega Zakona o davku na nepremičnine, ki predvideva obdavčitev tako sakralnih kot drugih prostorov za opravljanje verske dejavnosti, bo za delovanje naših verskih skupnosti pomenil veliko finančno breme, ki ga ne bodo mogle poravnati," so zapisali v izjavi za javnost.

Posledično bo takšna politika "lahko vodila v neposredno omejevanje in ukinjanje bogoslužne, vzgojne in izobraževalne ter dobrodelne dejavnosti verskih skupnostih", zakon pa jih bo morda prisilil tudi v odprodajo stavb za versko in "drugo splošno koristno dejavnost".

"Zakon omejuje človekovo pravico do svobode vesti in verizpovedi"
"Morebitno uveljavitev Zakona o davku na nepremičnine je mogoče razumeti kot neposredno omejitev oziroma nezmožnost uresničevanja temeljne človekove pravice do svobode vesti in veroizpovedi, pravice do zbiranja in združevanja, pravice do socialne varnosti in zdravstvenega varstva za verske delavce in programov socialne države na ozemlju Republike Slovenije," so omenjene verske skupnosti odločno poudarile v izjavi.

Zakon o davku na nepremičnine podpisniki izjave razumejo tudi kot dvojno obdavčitev vernikov. Ti so najprej obdavčeni kot verniki, nato pa še kot pripadniki verskih skupnosti, so zapisali. "Celotno breme plačevanja davka bo padlo na vernike, v kolikor bodo hoteli imeti bogoslužne in druge prostore, ki so potrebni za izvrševanje ustavno zajamčene pravice do svobodnega izpovedovanja vere."

Tajnik islamske skupnosti Nevzet Porić je poudaril, da se njihova skupnost financira izključno s prostovoljnimi prispevki, zato bi bilo dobro, da bi vlada pomagala pri izvajanju njihove dejavnosti. Ta naj bi bila namreč tudi kulturna in družbenokoristna. Vprašal se je še, kakšen bo letni davek na džamijo, ki so jo začeli graditi, če bo ta ocenjena na nekaj deset milijonov evrov.

Novomeški škof in apostolski administrator ljubljanske nadškofije Andrej Glavan je že napovedal zahtevo za ustavno presojo novele, če bodo cerkveni objekti obdavčeni. "In prepričan sem, da bo zakon padel," je dejal. Ker davčna stopnja še ni znana, tudi točnih ocen, koliko bi davek letno obremenil Cerkev, še ni. Prve ocene, "bolj na pamet", pa se vrtijo okoli nekaj 100.000 evrov na leto, je pojasnil Glavan.

Zdajšnji zakon o verski svobodi naj bi bil potreben le malo popravkov
O noveli zakona o verski svobodi, ki je v pripravi, je Glavan izpostavil, da je zdajšnji zakon primerljiv, dober in moderen, popravki so potrebni le v delu, kjer je to zahtevalo ustavno sodišče. Tudi novi škof Evangeličanske cerkve Geza Filo je dejal, da je najhujše, "da se zakonodaja spreminja ob vsaki dnevni politiki".

Poziv k dialogu
Podpisane verske skupnosti vlado zato "odločno" pozivajo, naj z njimi nemudoma vzpostavi dialog o "vseh zakonodajnih aktih, ki zadevajo področje ustavne pravice do svobode vesti oziroma veroizpovedi".

Verske skupnosti proti davku na sakralne objekte