Velika noč je za kristjane največji praznik. Foto: MMC RTV SLO

"Nekam znani so nam koraki, s katerimi so se hoteli znebiti Jezusa. V vseh časih, tudi v našem, skušajo s podobnimi metodami odstraniti tiste, ki so postali moteči, ker govorijo resnico in se ne menijo za očitno ali prikrito postavljene lestvice družbene moči in veljave in ne upoštevajo plotov družbene korektnosti," je v ljubljanski stolnici poudaril ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Po njegovih besedah so pri Jezusu verjeli, da so dosegli cilj, ko so ga izročili v roke Rimljanom, češ da ogroža obstoječo politično oblast: "S tem so ga obsodili na smrt. A zlo vedno ostane negotovo samo v sebi. Ne verjame, da je kateri koli korak, kateri koli ukrep dovolj učinkovit, dovolj trden in dovolj dokončen, da bodo doseženi cilji zavarovani."

"Hudobija in sovraštvo, zlo in smrt lahko živijo samo kot zajedavci, ki se šopirijo na plemenitem in dobrem, ki parazitirajo na ljubezni. Sami v sebi nimajo možnosti preživetja. Vsako zlo, vsaka krivica in vsaka hudobija se prej ali slej izčrpajo sami v sebi. Čeprav se zdi, da je njihova zgradba trdna in da bo trajala še stoletja, se že naslednji trenutek sesuje v prah," je nadaljeval Zore.

Kot je dejal, poslušamo in beremo o dogodkih, ki v marsičem govorijo o enakih poskusih, kot jih je doživel Jezus. "Odstraniti krščanstvo z obličja zemlje. Ne bojte se. Ljubiti Kristusa ni odvisno ne od zgradb in ne od vpliva in moči v družbi. Ljubiti Kristusa pomeni verovati v Vstalega, v Živega. In dokler bosta na zemlji samo dva kristjana, ki bosta v srcu živela to ljubezen, bo tudi Jezus sredi med njima," je dodal.

Na veliko noč se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja, njegove smrti na križu in vstajenja. Foto: Pixabay

Cvikl: Iščimo sledi vstalega Gospoda med nami

Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa je v tamkajšnji stolnici poudaril, da je praznovanje velike noči "tudi vabilo vsakemu od nas, da iščemo sledi vstalega Gospoda med nami. To pomeni iskati znamenje upanja, ki je močnejše od pesimizma, s katerim se soočamo vsak dan; močnejše od nasilja, ki je vse prevečkrat prisotno med nami."

Takih pričevalcev upanja je po njegovih besedah "med nami veliko. A na žalost o njih pogosto ne govorimo. Prve strani novic polnijo slabe novice, ki se dobro prodajo, kajti z njimi se da ljudi manipulirati, ustrahovati in usmerjati."

FIlo: Človeška usoda ni le potovanje k smrti

Evangeličanski škof Geza Filo je velikonočno bogoslužje vodil v evangeličanski cerkvi v Ljubljani. V pridigi je poudaril, da Jezusova smrt in zmaga nad smrtjo je in ostaja središče, ki "nam zagotavlja premoč dobrega nad zlom, zmago ljubezni nad sovraštvom in življenja nad smrtjo". Velikonočno sporočilo namreč razodeva, da človeška usoda ni le potovanje k smrti, "ampak nas vodi novemu življenju naproti," je dejal.

Opozoril je, da si z vprašanjem o Jezusovi smrti in njegovim vstajenjem zadajamo zelo težko nalogo, saj moramo najti odgovor, zakaj je toliko trpljenja v našem življenju in zakaj ga Bog dopušča. Odgovoril je z mislijo švicarskega teologa in filozofa Hansa Künga, da tudi takrat, ko je trpljenje navidezno nesmiselno, Bog ostaja skrito navzoč. Zato je treba kljub vsem težavam in skrbem iskati novo življenje in nove poti, je dodal.

Veliko noč so naznanile jutranje vstajenjske maše
Papež v tradicionalnem blagoslovu dejal, da moli za žrtve napadov v Šrilanki

Kristjani praznujejo veliko noč

Kristjani na veliko nedeljo praznujejo svoj največji praznik ‒ veliko noč. Spominjajo se Jezusovega vstajenja od mrtvih, s katerim je po njihovem verovanju premagal smrt, vsem ljudem pa odprl možnost, da so po smrti deležni večnega življenja. Tudi zato je vzdušje na veliko noč med kristjani precej praznično in slovesno.

Tako so od jutra po cerkvah potekale vstajenjske procesije z mašami, na katerih so duhovniki naznanjali, da je Jezus vstal od mrtvih, kar so zaznamovale slovesne velikonočne aleluje.

V Ljubljani je vstajenjsko procesijo z mašo ob 8.30 vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, v Mariboru pa ob 7. uri tamkajšnji nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Evangeličanski škof Geza Filo je bogoslužje velike noči opravil ob 11. uri v Ljubljani.

Papež Frančišek je na Trgu svetega Petra ob 10. uri daroval velikonočno mašo. Foto: Reuters

Papežev blagoslov v Rimu

Množico vernikov so pričakali tudi v Vatikanu. Tam je papež Frančišek na Trgu svetega Petra ob 10. uri najprej daroval velikonočno mašo, opoldne pa podelil še tradicionalni blagoslov urbi et orbi, ki ga običajno izreče v številnih jezikih, tudi slovenščini.

Družine so se zbrale ob velikonočnem zajtrku
Duhovniki so oznanili vstajenje Jezusa