Po verovanju kristjanov je Jezus pri zadnji večerji ustanovil duhovniško službo. Foto: EPA
Po verovanju kristjanov je Jezus pri zadnji večerji ustanovil duhovniško službo. Foto: EPA
Benedikt
Tako je na lanski veliki četrtek zaslužni papež Benetik XVI. opravljal obred umivanja nog. Foto: Reuters

Veliki četrtek je prvi dan velikonočnega tridnevja, ki kristjane uvede v veliko noč - praznik Jezusovega vstajenja. Katoliški škofje so dopoldne po cerkvah darovali krizmene maše, ki so ime dobile po posvetitvi oljčnega olja v sveto krizmo, ki jo v Cerkvi uporabljajo pri podeljevanju nekaterih zakramentov. Duhovniki so pri tej maši tudi obnovili duhovniške obljube.

Ljubljanski nadškof Anton Stres je v nagovoru zbranim duhovnikom v ljubljanski stolnici med drugim spregovoril o pomenu posvečenosti. Biti posvečen po njegovih besedah pomeni ne pripadati več sebi, kar pomeni, da na svet in svoje življenje ne gledajo iz zornega kota svojih interesov, želja in potreb, ampak iz zornega kota Kristusa. V današnjem svetu velja ljudje v ospredje postavljajo samega sebe, svoje interese in svoje želje, duhovniki pa so se s posvečenjem temu odpovedali, pojasnjuje nadškof.
Po Stresovih besedah jih velikonočni prazniki usposabljajo in vabijo, da brez strahu zase zaživijo svoje duhovništvo. Kot pravi, jim v preteklem letu ni bilo lahko in tudi prihodnost ni nič bolj obetavna. Duhovnike je pozval, naj med seboj iščejo vezi solidarnosti in utrjujejo povezanost, saj jo bodo v časih, ki jih čakajo, "še močno potrebovali".

Turnšek poudaril pomen sočutja
Tudi mariborski nadškof Marjan Turnšek je v svojem nagovoru v mariborski stolnici poudaril pomen pozornosti in sočutja ter ob tem spomnil na nekatere izražene misli papeža Frančiška. Bogoslovcem pa je med drugim dejal, da občuduje njihov pogum, da so se "kljub nasprotnemu vetru sveta odločili zvesto hoditi za klicem".

Krizmeno mašo je v vatikanski baziliki sv. Petra daroval tudi papež Frančišek, slovesnosti pa sicer potekajo po vsem svetu.

Pri večernih mašah obred umivanja nog
Zvečer bodo po cerkvah tudi maše zadnje večerje, za katere je značilen obred umivanja nog. Pri tem obredu škof ali duhovnik vzame posodo z vodo ter izbranim vernikom ali predstavnikom vernikov umije in obriše noge, s čimer posnema Jezusovo umivanje nog apostolom pri zadnji večerji. Tako simbolično pokaže, da je kljub dostojanstvu duhovniške službe služabnik zaupanim ljudem.

Frančišek bo umil noge zapornikom
Papež bo mašo z obredom umivanja nog daroval v mladinskem zaporu Casal del Marmo v Rimu. Tako bo nadaljeval tradicijo, ki jo je začel kot nadškof Buenos Airesa, da na veliki četrtek daruje mašo v zaporih, bolnišnicah ali domovih za ostarele.

Po koncu večerne maše po cerkvah posvečeno hostijo, ki simbolizira Jezusovo navzočnost, iz tabernaklja prenesejo v t. i. ječo, ki predstavlja Jezusovo trpljenje v vrtu Getsemani.

Pri evangeličanih na ta dan prazničnih bogoslužij ne pripravljajo. Evharistijo razumejo bolj na simbolni ravni, po čemer se od katoličanov ločijo od reformacije naprej. Velik del pravoslavnih kristjanov pa bo zaradi uporabe drugačnega koledarja in načina izračuna datuma veliko noč letos praznoval pet tednov pozneje.