S spremembami zakonika so istospolni partnerji v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti v vseh pravnih posledicah iz družinskega zakonika in na drugih pravnih področjih odslej izenačeni z raznospolnimi, tako tudi pri pogojih za posvojitev otroka. Tako kot zakonska zveza se namreč tudi zunajzakonska skupnost po pojasnilu ministrstva za delo odslej šteje kot dalj časa trajajoča življenjska skupnost dveh oseb, ne več moškega in ženske.

Po družinskem zakoniku lahko zakonca ali zunajzakonska partnerja skupaj posvojita otroka, lahko pa eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. Ker sta z zakonikom na enak način opredeljeni obe obliki življenjske skupnosti tako za raznospolne kot za istospolne partnerje, posebna ureditev obeh oblik življenjske skupnosti samo za istospolne partnerje v zakonu o partnerski zvezi ni več potrebna. S spremembami zakonika je zato urejeno prenehanje veljavnosti tega zakona.

Levica in Legebitra pozdravljata uveljavitev

Predstavniki Levice in Legebitre so današnji dan označili za poseben, saj so začele veljati spremembe družinskega zakonika, ki izenačujejo istospolne pare z raznospolnimi. Pred družbo je še naloga odprave diskriminacije samskih žensk pri dostopu do oploditve z biomedicinsko pomočjo in diskriminacije transspolnih oseb, so dejali v izjavi za medije.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je pozdravil spremembo, ki po več kot 30 letih prizadevanj, ki so se začele v civilni družbi in nadaljevale v DZ-ju, odpravlja razlikovanje med istospolnimi in raznospolnimi pari na področju priznanja zakonske zveze in posvojitve otrok.

"Od danes lahko vsi istospolni pari uživajo povsem enake pravice kot vsi preostali. S tem torej nihče ničesar ne izgublja, pridobiva pa ta manjšina, ki je bila skozi celotno zgodovino diskriminirana," je dejal Mesec.

Po besedah predsednika Legebitre Sebastjana Sitarja zakonska zveza za številne LGBT-pare pomeni simbol ljubezni, zaveze in stabilnosti, zato mora biti dostopna vsem, ne glede na njihovo spolno usmerjenost. Prepričan je, da bo zakon pomagal pri odpravi predsodkov do istospolnih parov in mavričnih družin ter poslal močno sporočilo, da je "vsaka ljubezen enakovredna in da si vsakdo zasluži spoštovanje in dostojanstvo".

Poslanki Tatjana Greif in Nataša Sukič, ki sta obe tudi predstavnici LGBT-skupnosti, sta pozdravili spremembe, ki so bile izbojevane po treh desetletjih in več bojev. Najprej v polju civilne družbe, pozneje pa tudi z zavzemanjem Levice in vseh naprednih sil v družbi. Kot nadaljnjo nalogo je Greif poudarila odpravo diskriminacije samskih žensk pri dostopu do oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki ostaja primer uzakonjene diskriminacije.

Maljevac za spremembe pri pravni določitvi spola

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki je sicer prvi minister, ki ne skriva svoje istospolne usmerjenosti, meni, da je danes končan boj, ki je spremljal zadnjih 20 let njegovega življenja in se mu je leta 2015 pridružila Levica z jasnim sporočilom, da nihče ne sme biti pozabljen. Ob tem je napovedal tudi spremembe na področju transspolnih oseb in pravne določitve spola.

Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec pa je opozoril, da so v stranki na ustavno sodišče vložili zahtevo za ustavno presojo zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki dostop do tovrstnih postopkov omejuje le na pare in tako diskriminira samske žensk. To je ustavno sodišče pred nekaj tedni začelo obravnavati, tudi vlada je glede tega vprašanja podala pozitivno stališče, je dodal. Tašner Vatovec pričakuje, da bo sodišče sledilo zahodnim trendom in tudi samskim ženskam omogočilo dostop do ustavno zagotovljene pravice do svobodnega odločanja o rojstvih otrok.

Mesec je glede tega sicer dejal, da spremembe na tem področju v Levici absolutno podpirajo, vendar bo zanje treba poiskati ustrezen demokratični konsenz, ki ga zagotavlja trenutna vladajoča koalicija. S člani koalicije se bodo pogovorili, ali je za to reformo energija, saj se reforme letos "kar kopičijo, tako da ne želim obljubljati preveč in napovedovati še ene".

Ob priložnosti sta se ministrstvo za delo in vlada na družbenih omrežjih odela v mavrične barve, pred ministrstvom pa so izobesili mavrično zastavo.

Spremembo zakona naložilo ustavno sodišče

Da je zakonska ureditev v delu družinskega zakonika, po katerem je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene, v neskladju z ustavo, je ustavno sodišče odločilo junija lani. Hkrati je odločilo, da je v neskladju z ustavo ureditev možnosti za skupno posvojitev otroka, ki je zakonik ni dovoljeval istospolnim partnerjem.

Ustavno sodišče je državnemu zboru ob tem naložilo, da ugotovljeno neustavnost odpravi v pol leta. Hkrati je določilo, da do odprave neustavnosti velja, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko istospolna partnerja v partnerski zvezi skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca.

Državni zbor je spremembe zakonika sprejel 4. oktobra lani, po vloženem odložilnem vetu državnega sveta pa jih je še isti mesec potrdil. Deset dni pozneje je izglasoval sklep, da je razpis zakonodajnega referenduma o njih nedopusten, a je koalicija Za otroke gre na ustavno sodišče vložila pritožbo nanj. Ustavno sodišče pa je v odločitvi, objavljeni sredi januarja, ugotovilo, da sklep državnega zbora ni v neskladju z ustavo.

Preoblikovanje partnerskih v zakonske zveze

Spremembe zakonika določajo tudi način preoblikovanja zdajšnjih partnerskih zvez v zakonske zveze. Partnerska zveza se preoblikuje v zakonsko zvezo, če partnerja partnerske zveze v šestih mesecih po uveljavitvi sprememb zakonika pred matičarjem izjavita, da želita preoblikovanje partnerske zveze v zakonsko zvezo.

V ta namen upravna enota v 15 dneh po uveljavitvi sprememb zakonika obvesti partnerja o preoblikovanju partnerske zveze v zakonsko zvezo na podlagi izjave ali z razglasitvijo sklenitve zakonske zveze, o možnostih prenehanja partnerske zveze z izjavo ali po uradni dolžnosti, o roku za podajo izjave o preoblikovanju partnerske zveze v zakonsko zvezo oziroma prenehanju partnerske zveze, prav tako pa tudi o pravnih posledicah podane izjave in o pravnih posledicah, če izjave v predpisanem roku ne podata.