Verica Trstenjak je odstopno izjavo, s katero ji bo članstvo v Sodnem svetu prenehalo ob koncu leta, naslovila na predsednika republike Boruta Pahorja, predsednika državnega zbora Dejana Židana in predsednico Sodnega sveta Barbaro Nerat. Kot je navedla, Sodni svet odloča o najpomembnejših predlogih za funkcije v sodstvu in vse vloge je treba obravnavati vsebinsko poglobljeno in odgovorno: "Razgovori s kandidati za trajno sodniško funkcijo bi morali trajati približno uro, ne pa le 20 minut, upoštevaje, da ima Sodni svet 11 članov, ki postavljajo vprašanja."

Obravnava druge pomembne problematike pa je po na navedbah Trstenjakove v bistvu nemogoča, saj se ji ne posveti potrebna pozornost. Tako navaja problematike spoštovanja sodb evropskih sodišč, obravnavo poročil evropskih institucij in problematiko nezaupanja sodstvu. "Vse to bi po mojem mnenju zahtevalo posebno vsebinsko poglobljeno obravnavo tudi na Sodnem svetu, za kar pa ni časa, saj člani to delo opravljajo poleg svojih zaposlitev," navaja profesorica, ki meni, da bi morale biti seje Sodnega sveta pogostejše in ne le dvakrat mesečno popoldne.

Dve seji mesečno premalo za resno obravnavo
Po njenih navedbah na seji obravnava več kot 2.500 strani gradiv, več kot 250 raznih priponk z gradivi, dnevni red pa je preobsežen za predviden časovni okvir, dostop do gradiv je elektronsko pogosto nemogoč zaradi tehničnih težav. Kot je pojasnila, odstopa kot članica predvsem zato, da opozori pristojne organe na neprimeren status, način dela, organizacijo ter materialne in druge pogoje za delo Sodnega sveta in ker ne more prevzeti odgovornosti za odločitve, ki so sprejete v časovno neustreznem okvirju.

Prav tako pa ne more niti posredno vplivati na izboljšanje stanja v sodstvu niti ne more prispevati h krepitvi zaupanja v sodstvu, saj za obravnavo te problematike ni časa. Dodala je še, da s tem ne kritizira strokovnih služb Sodnega sveta niti dela dosedanjih članov, želela pa bi si drugačno organizacijo.

Na pravosodnem ministrstvu so v zvezi z odstopom Trstenjakove pojasnili, da je Sodni svet z novim zakonom postal samostojen neposredni proračunski uporabnik, ki sam sprejme predlog finančnega načrta za svoje delovanje za vsako proračunsko obdobje. "Sodni svet prav tako sam sprejme svoj poslovnik, s katerim ureja vprašanja izvedbene narave, med drugim način dela, organizacijo, sklicevanje in potek sej, torej del problematike, na katero opozarja Trstenjakova. Ministrstvo za pravosodje v zvezi z zakonom o Sodnem svetu doslej ni prejelo nobenih pripomb na veljavno ureditev statusa, načina ter organizacije dela," so pojasnili na ministrstvu in dodali, da odločitev Trstenjakove obžalujejo.