Zakon o davku na bančne storitve je tu

Trajniki, dvig gotovine, odobritev posojila - to je le nekaj primerov, kjer bo banka za izvedbo storitve državi morala plačati 6,5-odstotni davek. Združenje bank Slovenije je že ob napovedi davka povedalo, da bodo ta strošek banke prevalile na stranke, Zveza potrošnikov Slovenije pa ugotavlja, da so storitve podražile skoraj vse banke.

Miha na mesec poravna tri položnice na bančnem okencu, dva računa pa mu banka obračuna prek trajnika. Koliko ga to stane, preverimo v treh izbranih bankah. Pred uvedbo davka bi ga poslovanje največ stalo v NLB-ju, 5,8 evra, najmanj - okoli pet evrov - pa bi plačal v avstrijski banki Raiffeisen. Tudi po 1. aprilu slika ostane enaka. Vse izbrane banke so namreč z uvedbo davka podražile storitve. Na leto bo zaradi davka bančno poslovanje Miho v povprečju stalo šest evrov več.

Čeprav so med najcenejšimi, pa v Zvezi potrošnikov ugotavljajo, da so prav v Raiffeisnu najbolj - za skoraj trikrat toliko, kot znaša davek - podražili svoje bančne storitve. Razlog, pravijo, je v uravnavanju prihodkov in odhodkov. V NLB-ju za podražitev krivijo davek. V Unicreditu, kjer so cene storitev dvignili za okoli osem odstotkov, pa vztrajajo: naše stranke podražitev ne bodo občutile.