Vlada s poroštvom namerava znižati obrestne mere za drugi tir. Foto: BoBo

S poroštvom bodo obrestne mere posojil, ki jih bosta za izvedbo projektov najeli družbi Dars in 2TDK, bistveno nižje, so po današnji seji vlade na družbenem omrežju Twitter zapisali na vladi. Ob tem so poudarili, da drugi tir železniške proge med Divačo in Koprom in tretja razvojna os ostajata prioriteti vlade.

Infrastrukturna ministrica Bratuškova je poudarila, da Slovenija brez izboljšanja infrastrukture ne bo uspešnejša država, zato je vesela, da je bil zakon danes na vladi sprejet. "Izvedba teh projektov pomeni, da Slovenija ohranja pomen svoje geostrateške lege. S tem bomo okrepili Luko Koper, slovensko gospodarstvo in verjetno zagotovili dodatna delovna mesta," je dodala.

Viri za plačilo zagotovljeni

Z zakonom je poroštvo za projekt drugi tir omejeno na 417 milijonov evrov, je pojasnila. Posojilo mora biti dokončno odplačano do leta 2063, kot tudi predvideva zakon o drugem tiru. "Viri za odplačilo posojil so že zagotovljeni in se že pobirajo, in sicer višja cestnina, pristojbina na pretovor v Luki Koper in višja uporabnina na železnicah," je spomnila Bratuškova.

Zato po njenem mnenju ni nobene skrbi, da bi bilo to poroštvo unovčeno. Ob tem je še pojasnila, da je 2TDK od ustanovitve naprej del sektorja država, zato se podatki sektorja država zaradi tega zakona ne bodo izboljšali ali poslabšali.

V poroštveni zakon je vključen tudi del tretje razvojne osi, in sicer odseki, ki imajo potrjen investicijski program. To je na severnem delu odsek od Velenja do Slovenj Gradca in na južnem delu odsek Novo mesto–Osredka. "Maksimalna višina poroštva za tretjo razvojno os je 360 milijonov evrov, rok odplačila pa do 25 let," je dejala Bratuškova. Posojilo mora biti odplačano najpozneje do leta 2055.

"Tudi tu sem zaradi koncesijske pogodbe, ki jo ima država sklenjeno z Darsom, prepričana, da ni niti najmanjše možnosti, da bi bilo kdaj unovčeno poroštvo," je poudarila in navedla mnenje statističnega urada, da ni razloga, da bi se zaradi poroštva Darsu spremenil status in bi se uvrstil v sektor država. Dars je po njenih pojasnilih sicer že nekaj časa pod drobnogledom, evropski statistični urad Eurostat pa spreminja metodologijo, kar na ministrstvu pozorno spremljajo.

"Tudi v naši državi bomo morali pogledati, kako in kaj je s pravnimi subjekti, ki ne spadajo v sektor država," je dodala.

Bratuškova je še povzela poslovanje Darsa v preteklih petih letih in poudarila, da gre za finančno stabilno družbo, zato "ni pomislekov, da Dars svojih obveznosti ne bi mogel izpolnjevati".

Več tovornjakov na vlakih

S projektom drugi tir med Divačo in Koprom bodo po navedbah ministrice pomagali tudi okolju, saj bodo več tovornjakov dali na vlake, s čimer bo manj izpustov in zamaškov na avtocestah. "Pri tretji razvojni osi pa pomeni, da bomo Koroško končno povezali z glavnim mestom in omogočili celovit razvoj države," je poudarila.

Zakon bo zdaj vlada v DZ vložila po rednem postopku. "Nič ne bomo hiteli, vse faze bomo delali zelo transparentno. Tudi v DZ-ju pričakujem soglasno podporo, če je tistim, ki so velikokrat glasni, res do tega, da se ta dva projekta zgradita," je dejala.

Osnutek proračunskega načrta 2020

Vlada se je tudi seznanila z osnutkom proračunskega načrta 2020, v katerem je začrtana smer javnofinančne politike v prihodnjem letu. Gre za dokument, ki ga morajo članice EU-ja v sklopu usklajevanja javnofinančnih politik do sredine oktobra poslati Evropski komisiji.

Osnutek proračunskega načrta se kljub imenu ne nanaša zgolj na državni proračun, ampak na celotne javne finance, temelji pa na odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja država 2020–2022, na predpostavkah iz predloga proračuna za prihodnje leto, ki ga obravnava DZ, in na najnovejših makroekonomskih napovedih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Umar je v jesenski makroekonomski napovedi oceno rasti BDP-ja za letos znižal s 3,4 na 2,8 odstotka, za prihodnje leto pa jo je oklestil za 0,1 odstotne točke na tri odstotke. Vlada kljub nižji gospodarski rasti, ki pa še vedno precej presega povprečje v evrskem območju, in ob predpostavkah sprejetja načrtovanih ukrepov letos ter prihodnje leto načrtuje nominalni javnofinančni presežek. Letos naj bi ta dosegel 0,8 odstotka BDP-ja, prihodnje leto pa 0,9 odstotka BDP-ja.

Vlada v osnutku proračunskega načrta med drugim omenja predvidena gibanja javne porabe, oceno trenutnega položaja Slovenije v gospodarskem ciklu in s tem povezana tveganja, predlagane davčne spremembe, ukrepe na področju socialnih transferjev in trga dela, predvidene učinke naložbenih izdatkov in izdatkov za financiranje podjetij ter predvidene enkratne izdatke.

Zelena luč vlade za poroštvo