Erjavec je v pogovoru z veleposlanikom spet izrazil zaskrbljenost zaradi uporabe živčnega plina v Veliki Britaniji in poudaril solidarnost z Združenim kraljestvom, partnerjem v EU-ju in zaveznikom v Nato, so sporočili z zunanjega ministrstva in dodali, da je uporaba živčnega plina groba kršitev mednarodnega prava, zato so odgovori ruske strani izjemnega pomena, prav tako tudi sodelovanje ruske strani z Organizacijo za prepoved kemičnega orožja.

Medtem so z ruskega veleposlaništva v Ljubljani v odzivu na odločitev vlade, da opravi posvet s Šeligom, sporočili, da Rusija obžaluje sprejetje slehernih ukrepov, ki vodijo stran od konstruktivnega razvoja meddržavnih odnosov in tako škodujejo vsem v mednarodni skupnosti.

Erjavec vladi ni predlagal izgona ruskih diplomatov in vlada je soglasno sklenila, da bi bil ta ukrep preoster glede na to, da se ne ve, kdo je odgovoren za napad z živčnim strupom na nekdanjega ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčerko v Salisburyju v Združenem kraljestvu.

Zunanji minister Karl Erjavec je bil tudi gost v oddaji Globus, kjer je dejal, da je pričakoval, da se bo Rusija na izgon svojih diplomatov odzvala z enakimi povračilnimi ukrepi, kar je tudi storila. Dodal je še, da ni dokaza, da je za napadom Rusija, zato v Moskvi to občutijo kot obtožbo po krivem. "Vemo le, da obstaja verjetnost, da je to storila Ruska federacija. In če je to standard za ukrepanje, se bojim, da se bodo zadeve v prihodnje zelo zapletle," je dejal.

Erjavec je zato ocenil, da je Slovenija ravnala preudarno, ko se je odločila, da zaradi primera Skripal pokliče na posvet slovenskega veleposlanika v Rusiji Primoža Šeliga, s katerim je že opravil pogovor. "Današnja odločitev je v skladu s slovenskimi nacionalnimi interesi," je še dejal in ukrep označil za ustrezen ter sorazmeren glede na okoliščine. Menil je, da ne bi smeli podleči pritiskom.

"To je notranjepolitični ukrep, ne zunanjepolitični," pa je bil do odločitve vlade kritičen predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat, ki je bil prav tako gost oddaje Globus. Ocenil je, da bi morala Slovenija kot članica Evropske unije ravnati v skladu z usmeritvami Evropskega sveta. Se mu pa zdi prav, da je Slovenija podprla izgon ruskih diplomatov v okviru zveze Nato.

Soglasna odločitev vlade
Odločitev je na tiskovni konferenci po seji vlade, ki opravlja tekoče posle, sicer potrdil premier Miro Cerar: "To je dodatno, kar smo sprejeli, potem ko smo kot člani Nata in EU-ja podprli skupne ukrepe obeh zvez." Dodal je, da bi bil resnejši ukrep izgon diplomatov iz države, a se zanj niso odločili. Je pa Slovenija podprla odločitev EU-ja, da odpokliče veleposlanika EU-ja iz Rusije. "To, da sta moja koalicijska partnerja že pred sejo vlade dajala komentarje, daje občutek, da vlada ni enotna. A odločitev smo sprejeli soglasno," dodaja Cerar.

Prepričan je, da mora Slovenija svoje članstvo v EU-ju in Natu jemati odgovorno, a to ne pomeni, da slepo sledimo mnenjem. "Vsako stvar premislimo, in to smo storili tudi v tem primeru." Podobne ukrepe kot slovenska vlada so po premierjevih besedah sprejeli tudi Luksemburg, Malta, Slovaška in Bolgarija. "Z Rusijo imamo še naprej prijateljske odnose," je poudaril in dodal, da je ključno, da smo del EU-ja.

Pahor: Slovenija ni nevtralna država
Predsednik republike je ponovil, da bi morala Slovenija izkazati solidarnost z Veliko Britanijo in sprejeti ukrep proti Rusiji. Pahor je ob tem dejal, da Slovenija za razliko od Avstrije ni nevtralna država, saj smo člani Nata in EU. "Ko naši zavezniki zaradi nekega pomembnega dogodka menijo, da bi bilo dobro izkazati solidarnost z državo, v kateri se je nekaj glede varnostnega položaja zgodilo, potem mislim, da je prav, da Slovenija pove, kdo je, kje je in s kom je," je še poudaril Pahor. Hkrati pa je dejal, da si bo prizadeval, da bo imela Slovenija z Rusijo dobre odnose in se bo zahod čim prej vrnil k dialogu z Moskvo.

Kot je še dejal, "ne bo nič narobe, če iz paketa nekih ukrepov povlečemo enega izmed njih, s katerim pokažemo, da se lahko naši partnerji v dobrem in slabem zanesejo na nas, kot upam tudi, da se bomo v dobrem in slabem, če se bo kaj zgodilo proti naši volji, mi lahko zanesli na njih". Ukrep Slovenije je po besedah predsednika države sicer odvisen od "dogovora, ki bi ga sklenili na (parlamentarnem) odboru za zunanjo politiko skupaj z vlado Republike Slovenije, ki sicer nima polnih pooblastil. Vidimo, da so se države pridružile večini v zvezi Nato in Evropski uniji z različnimi ukrepi in za enega od njih bi se po mojem mnenju morala odločiti tudi Slovenija," je sklenil predsednik republike.

Predsednik vlade v odhajanju Miro Cerar pa je v odzivu na Pahorjevo stališče dejal, da se predsednik države ni posvetoval o tem ne z njim ne z zunanjim ministrom in po njegovem mnenju ni dobro, da se v takšnem primeru ne posvetuje z vlado, ki oblikuje zunanjo politiko. "Razumem, da ima na to svoje poglede, ne nazadnje je predsednik države, vendar pa je v tem primeru vlada tista, ki oblikuje politiko in se moramo pri tem vsi skupaj usklajevati," je dejal Cerar.

Na Pahorjevo izjavo se je v oddaji Globus na TV Slovenija odzval tudi zunanji minister Karl Erjavec. Dejal je, da je bil "predsednik nekorekten" in da bi se moral pred izjavo posvetovati z zunanjim ministrstvom. "Mi smo oblikovalci zunanje politike," je poudaril in dodal, da je predsednik ravnal samovoljno.