V predlogu rebalansa se sredstva večini uporabnikov zvišujejo. Foto: Reuters

Vlada je sprejela predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, s katerim se tako prihodki kot odhodki zvišujejo. Presežek je načrtovan v vrednosti 0,4 odstotka BDP-ja, kar je 0,1 odstotne točke več, kot je finančni minister Andrej Bertoncelj napovedal decembra.

"Naša hiša stoji na trdnih temeljih. Proračun je socialno in družbeno usmerjen, pomislili smo tudi na ranljive skupine, hkrati pa je uravnotežen in ima presežek," je predlog rebalansa, ki naj bi ga DZ potrdil na začetku marca, na novinarski konferenci po seji vlade orisal minister.

Fiskalni svet opozarja, da bodo načrti za 2019 povzročili strukturni primanjkljaj

Podrobnejše številke
V državno blagajno se bo po teh načrtih letos steklo 10,35 milijarde evrov, torej 599 milijonov evrov več, kot je vlada za letos načrtovala konec leta 2017, ko je DZ potrdil letošnji proračun.
Odhodke vseh proračunskih uporabnikov skupaj je vlada določila že lani decembra, in sicer se tudi ti zvišujejo. Namesto 9,70 milijarde evrov bodo znašali 10,16 milijarde evrov, torej 463 milijonov evrov več. Posledično se sredstva zvišujejo skoraj vsem proračunskim uporabnikom.
Bertoncelj je posebej poudaril načrtovani proračunski presežek. "Vlada nadaljuje z javnofinančno konsolidacijo in ustvarjanjem proračunskih presežkov," je dejal in spomnil, da smo po dolgih letih primanjkljajev leta 2007 prvič ustvarili minimalen presežek, bilo ga je za 0,1 odstotka BDP-ja. S presežkom je državna blagajna končala tudi leto 2018, zdaj pa je načrtovan tudi za letos.

"En del presežka je šel za socialne kategorije, en del je šel za pokojnine, en del pa smo dali na stran za slabe čase," je komentiral. Fiskalni svet je sicer vladi priporočil, naj se da za slabe čase na stran še več denarja, a v tem primeru bi morali po Bertoncljevih besedah krčiti sredstva za šibkejše kategorije prebivalstva. "Naš odgovor je, da bomo vse naredili za blaginjo ljudi, hkrati pa dali dovolj velik del na stran za slabe čase," je dejal o priporočilih fiskalnega sveta.

Minister Bertoncelj se je zavezal, da bo spoštoval fiskalno pravilo. Foto: BoBo

Poleg zagotavljanja stabilnosti javnih financ je vlada pokazala tudi skrb za državljane in širši razvoj države. To trditev je podkrepil s podatkom, da se povečujejo tako sredstva za izobraževanje in šport kot tudi za socialno varnost in pokojninsko varstvo. "Prvič v zgodovini se bo za znanost namenilo več kot 200 milijonov evrov," je bil zadovoljen.

Manj za obresti
Se pa zmanjšujejo sredstva za servisiranje javnega dolga in upravljanje denarnih sredstev. "Ti stroški se bodo prvič znižali na okoli 800 milijonov evrov, kar je pomemben dosežek," je dejal. Še tri, štiri leta nazaj je Slovenija za odplačilo dolga namenjala okoli milijarde evrov na leto.

Poudaril je, da je predlog rebalansa razvojno naravnan. "Naša skrb je bila tudi zagotoviti stabilno in predvidljivo poslovno okolje," je dejal. V dokument je tako vključenih precej razvojnih projektov, ki pospešujejo razvoj regij in jih povezujejo, pri čemer pa ne gre zgolj za infrastrukturne projekte.

Povišani odhodki so tudi posledica pogajanj z javnim sektorjem. Foto: BoBo

Deljenje denarja
Rebalans je potreben, ker je državni proračun zaradi lani sprejetih predpisov in sklenjenih dogovorov z reprezentativnimi združenji ter sindikati, ki vplivajo na višji obseg proračunskih izdatkov, z začetkom leta 2019 postal neuravnotežen. Med drugim so se izboljšale plače javnih uslužbencev, zvišala se je povprečnina, ki so je občine od države deležne za financiranje svojih osnovnih nalog, več denarja bo tudi za pokojnine in družinske prejemke. Po drugi strani lahko vlada zaradi ugodnejših gospodarskih gibanj pričakuje večje prilive.