Števila, ki si jih je težko predstavljati. Foto: Pixabay
Števila, ki si jih je težko predstavljati. Foto: Pixabay

Izjemne okoliščine, povezane z epidemijo covida-19, so se v času od priprave sprememb proračuna za leto 2021 bistveno okrepile in poslabšale, pojasnjujejo na finančnem ministrstvu.

Državni zbor potrdil državna proračuna z novo rekordno porabo

Najvišji dovoljeni odhodki državnega proračuna in tudi preostalih treh blagajn javnega financiranja so zapisani v odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja država, ki ga je DZ potrdil novembra lani skupaj z državnim proračunom za letos in prihodnje leto.

Vlada namerava zdaj poslancem predlagati, naj dovoljeno mejo porabe v tem letu zvišajo. Za omejevanje negativnih vplivov epidemije covida-19 in preprečevanje ter obvladovanje širjenja nalezljive koronavirusne bolezni 19 bodo potrebna dodatna sredstva, piše v predlogu sprememb odloka, objavljenega na spletnih straneh vlade.

Po potrditvi proračuna v DZ-ju so bili namreč konec lanskega in na začetku letošnjega leta sprejeti še nekateri interventni zakoni kot protiukrepi za omilitev posledic za gospodarstvo in prebivalstvo. Njihov finančni učinek je okoli 1,5 milijarde evrov, kar je treba zagotoviti iz državnega proračuna v letu 2021. Teh sredstev v sprejetem proračunu za leto 2021 ni bilo mogoče načrtovati.

Fiskalni svet: Dolg srednjeročno vzdržen, a tveganja se poglabljajo

Dodatni ukrepi vključeni v računico

Finančno ministrstvo dopušča tudi možnost morebitnega sprejemanja dodatnih ukrepov v boju proti epidemiji covida-19. Zato predlaga zvišanje najvišjega obsega izdatkov državnega proračuna za 800 milijonov evrov, na 14,32 milijarde evrov, in posledično primanjkljaja s 5,7 na 8,6 odstotka BDP-ja.

Ker je DZ marca sprejel spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerimi se zvišuje najnižja pokojnina, naj bi DZ potrdil tudi zvišanje dovoljenega obsega odhodkov pokojninske blagajne, in sicer za 70 milijonov evrov, na 6,25 milijarde evrov.

Posledično se bodo zvišali odhodki celotnih javnih financ in poglobil primanjkljaj, namreč s 6,6 na 8,6 odstotka BDP-ja.

Kam bo dejansko šel denar

Najbolj se bodo povečali izdatki za subvencije kot pomoč podjetjem, v največji meri zaradi podaljševanja ukrepa čakanja na delo in delnega kritja stalnih stroškov. Višji bodo tudi izdatki za socialna nadomestila in pomoči v denarju, pa tudi izplačila dodatkov k plačam v javnem sektorju. Povečali se bodo tudi raznovrstni tekoči transferji, tako na račun povračil kritja izpada prihodkov in nakupov zaščitne opreme kot tudi na račun turističnih bonov, ki bodo porabljeni v letu 2021.

Ker država razpolaga s sredstvi na računih, se za namen financiranja navedenih ukrepov ne bo dodatno zadolžila, pač pa bo zgolj porabila del teh sredstev, še piše v predlogu sprememb odloka, ki ga namerava vlada poslati v DZ po nujnem postopku.