Po torkovem parafiranju dogovora med vlado in zdravniki je sindikat Fides tik pred zdajci odpovedal napovedano stavko zdravnikov. Vsebina dogovora še ni znana, dosegli pa naj bi vsebinski dogovor glede pogajanj o plačnem stebru za zdravstvo. Ali to pomeni, da vlada ni popustila pri Fidesovi zahtevi o dvigu plač vsem zdravnikom, bo predvidoma znano v četrtek, ko bo vlada dogovor tudi uradno potrdila.
Po potrditvi ponedeljkovega dogovora o dvigu plač pomočnic vzgojiteljic bo v četrtek znano tudi to, ali shod pomočnic vzgojiteljic v soboto bo ali ne. Kot vztrajajo v sindikatu, bo shod namreč preprečila le vladna potrditev dogovora.
Premier Robert Golob je ob tem na torkovem izrednem občnem zboru Sodniškega društva z obljubo dodatka k plači za funkcionarje v pravosodnem sistemu pomiril vse bolj nezadovoljne sodnike. Premier je na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva v torek napovedal tudi reformo plačnega sistema s posebnim plačnim stebrom za sodstvo oziroma pravosodje. Da pokažejo resnost in da ne dajejo samo obljub, pa so se odločili, da bodo pravosodni funkcionarji z januarjem dobili dodatek k plačam. Po njegovih besedah naj bi bilo to nominalno 600 evrov bruto dodatka vsak mesec. S tem želijo postaviti izhodišče za omenjeno reformo, je dejal.
V društvu državnih tožilcev premierjevo napoved pozdravljajo. Strinjajo pa se tudi z napovedjo o reformi plačnega sistema s posebnim stebrom za pravosodje. "S tem je vlada očitno prisluhnila zahtevam obeh, sodniške in tožilske pogajalske skupine za plače, kar je nedvomno pozitiven korak k urejanju statusa pravosodnih funkcionarjev," so navedli.
Sledi reforma plačnega sistema v javnem sektorju
Vlada bo imela s sindikalnimi zahtevami še kar nekaj dela. Kot je poročal Radio Slovenija, se je med drugim oglasil tudi Sindikat obrambnega ministrstva, ki od premierja prav tako zahteva sestanek o iskanju rešitev nastalih krivic pri nekaterih poklicnih skupinah. Za vlado bi bilo ob številnih sindikalnih pritiskih najbolje, da začne rešitve s sindikati čim prej iskati v okviru pogajanj o prenovi plačnega sistema. Izhodišča za prenovo so pripravljena in medresorsko usklajena, stranke pa jih morajo uskladiti še na koalicijskem vrhu čez teden dni. Tako usklajena bodo šla v potrditev vladi in predstavitev socialnim partnerjem.
Po prvotnih napovedih ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik bi z izhodišči za reformo vladna stran morala priti že lanskega decembra, decembra pa bi že začeli tudi pogajanja. "Izziv, ki je nastal, je finančne narave in smo ga zdaj tudi nekako na vladni strani dorekli," je pojasnila. Še vedno je po njenih besedah predvideno, da je 30. junij skrajni rok za posredovanje predloga v zakonodajni postopek.
Z reformo plačnega sistema bi v javnem sektorju vzpostavili novo plačno lestvico in jo vezali na povprečno plačo v zasebnem sektorju, je na torkovem občnem zboru Slovenskega sodniškega društva razkrila ministrica za javno upravo. Kot ocenjuje, bodo z novo plačno lestvico rešili dve tretjini problema. S tem, da bi plačno lestvico vezali na povprečno plačo v zasebnem sektorju, bi po njenih besedah rešili problem usklajevanja plač, saj to ne bi bilo vezano na odločitev vlade. Izognili pa bi se tudi očitku, da javni sektor z dvigi plač vpliva na povprečno plačo.
Napoveduje se oblikovanje posameznih plačnih stebrov ob skupnih temeljih, med katerimi je ministrica navedla plačno lestvico in dodatke, kot je dodatek za delovno dobo, ki morajo biti enaki, ne glede na to, v katerem stebru se bo zaposleni nahajal. Ministrica je napovedala tudi predlog, da se med najnižjo in najvišjo plačo vzpostavi razmerje ena proti sedem, pri čemer ocenjuje, da za takšno razmerje obstaja družbeni konsenz.
Na vladi pričakujejo dolga pogajanja
Sanja Ajanović Hovnik je v torkovem nagovoru sodnikom povedala, da bodo izhodišča za plačno reformo in tudi druge načrtovane reforme najprej predstavili na vrhu koalicije 18. januarja. Po potrditvi na vladi pričakuje dolga pogajanja. Pri tem je izrazila prepričanje, da se bodo prav o funkcionarskem stebru najlažje dogovorili.
Sodnikom je obljubila, da se bo vrednotenje njihovega dela popravilo. Kot je ugotavljala, so bila namreč pri sodnikih in pravosodju nasploh vrednotenja že na samem začetku, ob uvrščanju na plačno lestvico, podcenjena. A glavni problem obstoječega plačnega sistema in plačne lestvice vidi v tem, da bi se slednja morala usklajevati, a se ni. Nastopila je namreč finančna kriza, poseglo se je v javne izdatke.
Funkcionarji bistvenih dodatkov nimajo in so vezani na osnovne plače, ki pa, če se ne usklajujejo, izgubljajo realno vrednost, je pojasnila Sanja Ajanović Hovnik. Po njenih navedbah pa so se v vseh teh letih plače funkcionarjev tako uskladile le dvakrat, leta 2011 za 0,8 odstotka in lani za 4,5 odstotka.
Ministrica: Nesorazmerja v spodnji tretjini plačne lestvice ni
Po besedah ministrice se veliko sliši o nesorazmerjih v spodnji tretjini plačne lestvice, a "nesorazmerja v spodnji tretjini plačne lestvice ni. Minimalna plača je sicer visoka, obstajajo delovna mesta, obstajajo plačni razredi, ki so pod minimalno plačo, ampak tu načeloma resnih nesorazmerij ali kompresije, o čemer se tudi govori, ni". Kot je pojasnila ministrica, je med plačnimi razredi štiri odstotke razlike in "ko se bo naslovil izziv minimalne plače, imamo spodnjo tretjino plačne lestvice rešeno".
Kompresija in nesorazmerja pa "nastajajo od 40. plačnega razreda navzgor, od 50. plačnega razreda navzgor pa sploh", je dejala. Medtem ko se funkcionarske plače niso usklajevale, se je v ostalih delih javnega sektorja, ko se je po krizi vračalo, dodajalo plačne razrede. Razmerje med najnižjo in najvišjo plačo je z ena proti 10,4 padlo na ena proti pet, po zadnjem dvigu minimalne plače bo ena proti 4,7.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje