Po dozdajšnji ureditvi so lahko tujci, ki želijo študirati v Sloveniji, zadostna sredstva za preživljanje dokazovali s pisno izjavo staršev oz. zakonitih zastopnikov o tem, da bodo študenta v času študija preživljali. Tovrstna pisna izjava pa po novih določbah zakona o tujcih ne zadostuje več, saj med sredstva za preživljanje po novem spadajo le sredstva, ki si jih zagotavlja sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja, kapitala, drugih virov ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, s štipendijo ali s sredstvi na računu, odprtem pri banki ali hranilnici v Sloveniji ali tujini.

Do take ureditve so bili med drugim kritični v Študentski organizaciji Slovenije, visokošolskem sindikatu in Slovenski filantropiji ter političnih vrstah. Levica je tako s podporo 40 poslancev v DZ vložila zakonski predlog, s katerim predlagajo odpravo od maja veljavnih ukrepov oz. pogojev, ki se nanašajo na tuje študente v Sloveniji.

Sorodna novica Levica za odpravo zaostrenih finančnih pogojev za tuje študente

Vlada pa je v sprejetem mnenju o predlogu Levice pojasnila, da je pogoj izpolnjevanja zadostnih sredstev za preživljanje za pridobitev dovoljenja za prebivanje v Sloveniji moral tuji študent izpolnjevati že pred uveljavitvijo novele zakona, ki je spremenila le način izkazovanja sredstev. Zanikajo tudi, da naj bi vladna novela zaostrila pogoje za pridobitev dovoljenja.

Ob tem so na notranjem ministrstvu še poudarili, da so sporne določbe zakona o tujcih v skladu z evropsko zakonodajo, saj omogočajo dejansko preverjanje izpolnjevanja pogoja zadostnih sredstev za preživljanje. Podobno so poudarili tudi v sprejetem mnenju vlade na pobudo interesne skupine negospodarskih dejavnosti DS-ja za uradno tolmačenje členov zakona o tujcih, ki se nanašajo na tuje študente.

Po oceni vlade dokazovanje neprejemanja preživnine že ustrezno urejeno

Vlada ne podpira tudi predloga sprememb zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in predloga sprememb zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ju je v postopek DZ-ju prav tako vložila Levica. Predloga se nanašata na dokazovanje neprejemanja preživnine, ki pa je po mnenju vlade že ustrezno urejeno z veljavno zakonodajo, so zapisali.

Vlada je v sporočilu za javnost po dopisni seji poudarila, da predlagatelj sprememb predlaga, da se trenutno veljavnim dokazilom za dokazovanje neprejemanja preživnine pri uveljavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev doda možnost dokazovanja z odločbo o priznanju pravice do nadomestila preživnine, ki jo je upravičenec prejel na Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu RS.

Levica tudi predlaga, da se upravičencu do pravice iz javnih sredstev upošteva dejansko stanje tudi v primerih, ko prejema znesek preživnine, ki je nižji od tistega, ki je bil določen z izvršilnim pravnim naslovom, so navedli na vladi. Predloga sprememb zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ne podpira, saj meni, da je dokazovanje neprejemanja preživnine že ustrezno urejeno z veljavno zakonodajo.

Iz enakega razloga vlada ne podpira predloga sprememb zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Levica namreč predlaga, da se trenutno veljavnim dokazilom za dokazovanje neprejemanja preživnine pri uveljavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči doda možnost dokazovanja z odločbo o priznanju pravice do nadomestila preživnine, ki jo je upravičenec prejel na Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu RS. Predlagatelj predlaga tudi razbremenitev odgovornosti preživninskega upravičenca, ker ni sprožil postopka izvršbe z namenom izterjave neplačane preživnine, so spomnili na vladi, kjer predlogov ne podpirajo.

V Levici so ob vložitvi predlogov zakonov junija pojasnili, da želijo tistim, ki od nekdanjih partnerjev oz. staršev ne dobijo izplačane preživnine, zagotoviti, da bodo upravičeni do ustrezne višine socialnih transferjev. Kot je opisal poslanec Levice Miha Kordiš, se po trenutni zakonodaji v izračun višine socialnih transferjev upoštevajo tudi preživnine, čeprav zavezanec za plačilo preživnine te dejansko ne plačuje. Posledično so upravičenci do socialnih transferjev upravičeni do nižjih transferjev, na primer nižje denarne socialne pomoči.

Načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sprejet

Vlada je na seji sprejela načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za letošnje leto. Prav tako je sprejela sklep o izvedbi vaje državnega pomena Fraport 2021, ki bo potekala na brniškem letališču 25. septembra.

Praktično vajo bodo izvedli na podlagi predpostavke, da je zaradi težav med pristajanjem potniškega letala na letališču Brnik letalo zdrsnilo s pristajalne steze in zagorelo. "V tovornem delu letala se je poškodoval tovor, pri čemer je začela nenadzorovano izhajati nevarna snov. Obstaja velika nevarnost kontaminacije okolice. V letalu ostane nekaj težje poškodovanih potnikov," so na obrambnem ministrstvu povzeli scenarij za vajo.

Sprejeti načrt varstva pred nesrečami nima neposrednih finančnih posledic, predstavlja pa dejavnosti in naloge iz resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2016 do 2022 za leto 2021. Izvajajo jih posamezni nosilci na področju varstva pred nesrečami znotraj svojih pristojnosti. Gre zgolj za prenos nalog iz njihovega letnega načrta dela tudi v povezavi s sprejetimi finančnimi okviri za leto 2021, so pojasnili v sporočilu po dopisni seji vlade.