Po propadu pogajanj o evropski finančni perspektivi je vlada pripravila novo strategijo. Foto: European Community
Po propadu pogajanj o evropski finančni perspektivi je vlada pripravila novo strategijo. Foto: European Community
Jugovzhodna regija bi več časa dobivala finančna sredstva EU-ja. Foto: RTV SLO
Darinka Miklavčič bo funkcijo opravljala 4 leta. Foto: RTV Slo

Vlada je s pripravo zakona pohitela, ko so se neuspešno končala pogajanja o finančni perspektivi za obdobje od 2007 do 2013, po katerih bi upoštevali podatke do leta 2002, ko Slovenija kot celota še ni presegla 75 odstotkov povprečne evropske razvitosti. To je namreč meja za najugodnejše pomoči.

V regiji Severozahodna Slovenija bi sodelovale Gorenjska, Goriška, Obalno-kraška in Osrednjeslovenska, vse druge pa bi bile v Jugovzhodni Sloveniji. Ta bi lahko dlje ohranila pravico do najugodnejših evropskih pomoči. Evropsko merilo za kohezijsko regijo določa vsaj 800 tisoč prebivalcev, zato Slovenija ne izpolnjuje pogojev za tri regije.

Vlada mora dokaze o potrebi po delitvi na dve regiji v Bruselj poslati do konca leta, zato naj bi zakon po hitrem postopku sprejeli še julija.

V desetih letih preseči povprečno razvitost EU-ja
Vlada je sprejela tudi strategijo razvoja Slovenije, ki si zastavlja štiri strateške razvojne cilje. Na gospodarskem področju je cilj v desetih letih preseči povprečno razvitost EU-ja. Kot družbeni razvojni cilj navaja izboljšanje kakovosti življenja in blaginjo državljanov. Za medgeneracijski razvojni cilj so opredelili uveljavljanje načela trajnosti kot temeljnega kakovostnega merila, vključno s ciljem trajnostnega obnavljanja prebivalstva. Razvojni cilj v mednarodnem okolju pa je, da Slovenija postane prepoznavna in ugledna država.

Miklavčičeva dobila podporo ministrov
Na seji so ministri soglašali tudi z imenovanjem Darinke Miklavčič za generalno direktorico Kliničnega centra. To funkcijo bo opravljala štiri leta, podpora pa je bila pričakovana, saj jo je na seji KC-ja 14. junija podprlo vseh šest vladnih predstavnikov.

O odpravi posledic izlitja v Kopru
Vlada bo za čiščenje z mazutom onesnaženega morja v koprskem zalivu namenila 80 milijonov tolarjev, ki ga namerava pozneje izterjati od odgovornega za onesnaženje. Pristojnim organom je naložila, naj krivca čim prej odkrijejo, Luka Koper pa mora postaviti preventivno zaščito ob prvem pomolu in pravočasno in ustrezno ukrepati ob onesnaženju. Koprska policija naj bi sicer na podlagi izsledkov novih preiskav v petek sporočila, kdo je bil onesnaževalec.

Vladni predlogi sprememb statuta Luke Koper
Vlada je ponovno popravila tudi predlog spremembe statuta Luke Koper. Tokrat predlaga, naj luko vodi 4-članska uprava. Glavni direktor Luke Bruno Korelič je za Radio Slovenija takšen predlog ocenil kot legitimen, vendar v taki upravi ne želi sodelovati.

Podpora novim kreditom Darsu
Sprejeli so tudi predlog zakona, ki bo Darsu omogočil najem kredita v višini 250 milijonov evrov pri Evropski investicijski banki (EIB). Ministri so potrdili tudi izjavo, da ne nasprotujejo odobritvi kreditne linije EIB-ja Holdingu slovenskih elektrarn za gradnjo dveh elektrarn na Savi in ene na Soči.

Vlada je določila še novo pogajalsko izhodišče za pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor in sprejela dopolnitev načrta uveljavitve schengenskih standardov. Slednji naj bi prilagodil dinamiko uresničevanja nalog za popolni prevzem schengenskega pravnega reda.