Boljte Brusova je sicer v odgovoru na razloge za svojo razrešitev, ki jih je ministrstvu za pravosodje poslala takrat še generalna državna tožilka Zdenka Cerar, zavrnila očitke.

Predlog Cerarjeve, ki se je za pobudo za razrešitev odločila, ker se je Boljte Brusova v začetku marca na Šmartinski cesti v Ljubljani z avtom zaletela v ulično svetilko, po nesreči pa zavrnila preizkus alkoholiziranosti, je podprl tudi državnotožilski svet.

Več razlogov za razrešitev
Cerarjeva je med razlogi za razrešitev še zapisala, da Boljte Brusova Cerarjeve o nesreči ni obvestila, da ni imela pravega odnosa do podrejenih kolegov in policije, da je bila med ogledom umora Miša Vujičiča v ljubljanskem hotelu Lev vinjena in da tudi sicer zaradi njenih osebnostnih lastnosti nihče od tožilcev ni hotel postati član skupine.

Končana obravnava davčne reforme
Ministrski zbor je potrdil predlog novele zakona o carinski službi in predlog novega zakona o davčni službi. To sta še zadnja dva izmed desetih zakonov iz okvira davčne reforme. Kot je pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Milojka Kolar, predloga zakonov prinašata reorganizacijo obeh služb, njun položaj pa se spreminja tudi zaradi vstopa Slovenije v EU.

Ministri tudi o klirinškem dolgu
Vlada je sprejela predlog uredbe o ratifikaciji memoranduma med rusko vlado in vladami nekdanjega SFRJ-ja o vračanju klirinškega dolga. Memorandum je bil podpisan 17. septembra lani v Moskvi, v njem pa je zapisano da klirinški dolg nekdanje Sovjetske Zveze znaša 1,29 milijarde klirinških dolarjev v korist držav pravnih naslednic bivšega SFRJ-ja.

Vlada je sprejela tudi uredbo o ratifikaciji dogovora med vladama Slovenije in Avstrije o ureditvi skupnih službenih mest za opravljanje mejne kontrole. Sklenjeni dogovor nadgrajuje dosedanje sodelovanje na področju policijskega sodelovanja na državni meji.

Vlada za večjo avtonomijo višjega strokovnega izobraževanja
Ministri so sprejeli tudi predlog zakona o višjem strokovnem izobraževanju, ki višje strokovno izobraževanje ureja kot del visokošolskega izobraževanja. Kot je pojasnil šolski minister Slavko Gaber, višješolske institucije potrebujejo več avtonomije in jasnejšo strukturo organiziranja, to pa naj bi novi zakon tudi omogočal.