Foto:
Foto:
Minister Mramor je zagotovil, da bomo v ERM vstopili že konec prihodnjega leta ali v začetku 2005.
Vlada je obravnavala tudi številne druge teme, nič manj pomembne od evra
Evropska unija bo postala del našega vsakdana. Vlada pa mora poskrbeti, da bodo njen pravni red postal del slovenskega

Vzrok za čimhitrejši vstop v EMU, že 31. decembra 2004 oz. 1. januarja 2005, je ta, da se inflacijski cilji, ki si jih je vlada zastavila, uresničujejo bolje, kot predvideno.

Ministrstvo za finance je vlada zadolžila, naj predlaga spremembe predloga proračuna za leto 2005, ki bodo omogočile uskladitev fiskalne politike s programom. Skupaj z Umarjem pa morata do konca novembra pripraviti načrt oblikovanja reguliranih cen v letih 2004 in 2005. "Tveganje ob kasnejšem vstopu v ERM II bi bilo večje, kot če v mehanizem vstopimo prej," je ponovil finančni minister Dušan Mramor.

Sedanje stanje bi bilo težko ohranjati
Drugi vzrok za hitrejši vstop, kot je bilo sprva načrtovano, pa je po Mramorjevih besedah ta, da so v pogovorih z Evropsko unijo dobili zelo jasno sliko, da bi do konca leta 2005 zelo težko nadaljevali s takšno kombinacijo denarne in tečajne politike, kot jo imamo sedaj.

ERM: ugled, gospodarska rast in manj tveganj
Vstop v ERM II pomeni bolj ali manj fiksiranje deviznega tečaja in prilagoditev vseh ostalih politik za vstop v evropsko gospodarsko in denarno unijo. S tem bo imela Slovenija številne prednosti, med njimi pa je minister izpostavil odpravo tečajnih tveganj, znižanje stroškov zunanjetrgovinskih in deviznih transakcij za podjetja, povečevanje ugleda in bonitete Slovenije, s prevzemom evra pa se bodo zmanjšala tudi tveganja napada na valuto. Kot je poudaril Mramor, vse skupaj povečuje priložnosti za dodatno gospodarsko rast. Države, ki so se že vključile, so zabeležile dodatno rast v povprečju 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda na leto, je orisal minister.

Negativne posledice vstopa v ERM: večja potrošnja, pritisk na inflacijo
Odločitev za vstop v ERM II in prevzem evra s seboj prinaša tudi nekatere slabosti. Tečajna tveganja so povečanje špekulativnih prilivov kapitala in prilivov iz prodaje državnega premoženja tujcem ter povečana likvidnost (s padcem obrestnih mer se lahko zgodi, da bo likvidnost gospodarstva večja, kar lahko vpliva na inflacijo). Makroekonomska tveganja pa so inflatorno povečanje domače potrošnje, pritiski rasti cen nemenjalnih dobrin in storitev, oživitev konjunkture, povečanje javnofinančnega primanjkljaja ter zunanji naftni šoki, je naštel Mramor.


Tudi o plačah v javnem sektorju
Vlada pa je na seji razpravljala tudi o številnih drugih temah. Pripravila je predlog novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju za obravnavo v DZ-ju po nujnem postopku, po kateri bi se plačni zakon za celotni javni sektor začel uporabljati s 1. julijem 2004 in ne že s 1. januarjem 2004. Poglavitne rešitve iz novele se po mnenju vlade nanašajo le na tehnične spremembe in dopolnitve, saj ji s socialnimi partnerji ni uspelo uskladiti ključnih interesnih in sistemskih vprašanj.

Ministri o civilni zaščiti
Na seji so ministri sprejeli še uredbo o oznakah v Civilni zaščiti. Uredba dopolnjuje do zdaj uveljavljen sistem oznak v Civilni zaščiti. V uredbi je upoštevana nova organiziranost Civilne zaščite, določena z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč, odredbo o merilih za organiziranje in opremljanje Civilne zaščite in odredbo o merilih za organiziranje in opremljanje državne enote za hitre intervencije.

O obrambnem sodelovanju s Hrvaško
Vlada je tudi določila besedilo predloga zakona o ratifikaciji sporazuma s Hrvaško o obrambnem sodelovanju, ki je bil podpisan marca letos v Ljubljani in sprejela uredbo o ratifikaciji dogovora med obrambnima ministrstvoma Slovenije in Nemčije o sodelovanju na obrambno-tehničnem področju, ki je bil sklenjen oktobra 1997 v Bonnu.

O prevzemu pravnega reda EU-ja
Vlada se je seznanila z informacijo o reviziji državnega programa za prevzem pravnega reda Evropske unije v tretjem letošnjem trimesečju, ki je hkrati tudi dopolnitev programa dela vlade. Največ sprememb se nanaša na spremembo datuma sprejema oziroma uveljavitve, kar je največkrat posledica zamud pri pripravi slovenskih predpisov. Poleg omenjenih sprememb zaradi zamud - teh je 55 - je s to revizijo v državni program na novo vnesenih 33 predpisov, 38 načrtovanih predpisov pa se iz njega črta. Upoštevaje navedene spremembe je treba skladno z državnim program v prihodnjih letih sprejeti še 241 aktov.

O kulturnih spomenikih in razrešitvi konzula v New Yorku
Ministri so sprejeli še odloke o razglasitvi več kulturnih spomenikov državnega pomena. To so struga in bregovi reke Ljubljanice, Ravnikarjeva stavba občine Kranj, antično grobišče v Šempetru v Savinjski dolini in Prelovškova vila v Ljubljani. Vlada je na njegovo željo razrešila tudi generalnega konzula v New Yorku Andreja Podvršiča.

Še o zavarovalnicah in elektriki
Vlada je v okviru lastninskega preoblikovanja zavarovalnic obravnavala odločbe o Adriaticu, Tilii, Zavarovalnici Maribor in Generaliju. Ugotovila je, da v celotnem kapitalu zavarovalnic ni nenominiranega kapitala in da posledično uskladitev osnovnega kapitala in števila delnic ni potrebna.

Vlada je še soglašala z dopolnitvami pravil za delovanje trga z električno energijo. Cene za izravnalno energijo ne določa več upravljalec prenosnega omrežja, ampak se jo oblikuje po formuli, ki upošteva tržno ceno in stroške, ki jih ima z nakupom upravljalec prenosnega omrežja.