"Vlada je sprejela odločitev, da prizna državo Palestino kot neodvisno in suvereno državo v mejah, ki jih določa resolucija Združenih narodov. Govorimo o mejah iz leta 1967 oziroma mejah, o katerih naj bi se vpletene strani dogovorile v prihodnjem mirovnem sporazumu," je na novinarski konferenci po seji vlade dejal premier Robert Golob.

Premier Golob: Edina pot do miru je pot dveh držav

Dodal je, da je odločitev vlade o priznanju Palestine sporočilo obema stranema, da si želimo čimprejšnjo in takojšnjo prekinitev spopadov in čimprejšnjo, takojšnjo in brezpogojno izpustitev talcev. "To sporočilo priznanja ni usmerjeno proti nikomur, niti proti državi Izrael, to je sporočilo miru. Verjamemo, da je danes nastopil trenutek, ko moramo vsi, ves svet, delovati samo v eni smeri, v smeri, ki prinaša trajni mir na Bližnjem vzhodu, in to je v smeri dveh držav," je še dejal in dodal, da pričakuje, da se bo v prihodnjih mesecih zgodilo ne le to, da bodo zahodne države priznale pravico palestinskemu narodu do samoodločbe in priznale palestinsko državo, ampak da bodo tudi arabske države priznale pravico Izraelu do obstoja, ker je po njegovih besedah edina pot do miru pot dveh držav. "To pomeni priznanje obeh, na eni strani Palestine, na drugi strani Izraela. Želim si, da je današnje dejanje slovenske vlade zgled vsem pri tem, da na to pot, ki bo še dolga in naporna, vstopimo polni poguma in vstopimo polni predanosti, človečnosti," je še dejal Golob.

Predlog za priznanje Palestine je vlada obravnavala na današnji seji, zdaj pa sledijo še postopki v državnem zboru. Predlog ima očitno široko podporo parlamentarnih strank, z njim se strinjata tudi predsednica države Nataša Pirc Musar in zunanja ministrica Tanja Fajon.

Predloga sklepa o priznanju Palestine sicer ni bilo na dnevnem redu seje, ki so ga v sredo posredovali z vlade, je pa premier Robert Golob v preteklih dneh napovedal, da bo vlada o tem odločala danes. Ključni predstavniki vlade ponavljajo, da je proces pridobivanja širšega soglasja evropskih držav pravzaprav začela Slovenija. Kljub temu naša država zamuja v primerjavi z Norveško, Španijo in Irsko, ki so Palestino formalno priznale v torek.

Kot je v ponedeljek dejal Golob, vlada s priznanjem ne bo čakala tudi zaradi dogajanja v Rafi na jugu Gaze, kjer je Izrael v preteklih dneh izvedel več smrtonosnih napadov. Po njegovih besedah je priznanje le prva etapa pri iskanju dolgoročne rešitve izraelsko-palestinskega spora, Slovenija pa je kot odgovorna članica Varnostnega sveta ZN-a dolžna narediti vse za vzpostavitev trajnega miru na Bližnjem vzhodu.

Izredna seja DZ-ja za priznanje Palestine

Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je sporočila, da bo državni zbor v torek obravnaval sklep vlade o priznanju palestinske države. Sklep mora sicer najprej obravnavati odbor DZ-ja za zunanjo politiko, ki se bo sešel v ponedeljek.

"Plenarna seja državnega zbora bo v torek ob 16. uri," je danes na novinarski konferenci povedala predsednica DZ-ja Klakočar Zupančič, ki je predstavila pričakovano časovnico postopka priznanja palestinske države v DZ-ju. Po njenih besedah bo šlo za izredno sejo, večjih postopkovnih ovir na poti do priznanja pa ne vidi. Sicer pričakuje daljšo razpravo, ob tem pa je izrazila mnenje, da bo "po končani razpravi sprejet sklep, da se Palestina prizna kot samostojna in neodvisna država". Omenila je, da sicer "obstajajo manevri, ki bi se jih lahko posluževali tisti, ki jim ta sklep vlade ni pogodu", vendar predvideva, da se ne bodo zgodili.

Gre za možnost predloga za posvetovalni referendum, ki odločanje DZ-ja odloži za 30 dni. "Sama menim, da takšno zavlačevanje postopka ne bi bilo konstruktivno in da bi tisti, ki bi se tega manevra poslužil, državljanom dajal sporočilo, da bomo še naprej gledali množične poboje v Gazi in hude kršitve humanitarnega in mednarodnega prava. Rezultat na koncu, po preteku 30 dni, pa bo isti," je dodala predsednica DZ-ja.

Fajon: Vojna se stopnjuje, ključen je pritisk

"Sama že dolgo ne vidim več razlogov za odlašanje. Vojna se stopnjuje, v Gazi pogajanj ni, če nič drugega, je tu ključen pritisk," je pred sejo vlade dejala zunanja ministrica Tanja Fajon.

Ob tem je zavrnila trditve, da so s priznanjem pohiteli zaradi evropskih volitev, saj se je sama za to že dolgo zavzemala. "Tako da ne povezujem tega z volitvami, če kdo drug, potem mogoče ne ve, kako dolga sta že ta napor in proces, ki ga vodimo za priznanje Palestine," je pojasnila. Fajon je po odločitvi vlade na družbenem omrežju X zapisala, da je vlada s tem naredila zgodovinski korak. "Izraelci in Palestinci imajo pravico vzgajati svoje otroke v miru, varnosti in blaginji v lastni državi. Priznanje Palestine je edina možnost, da bosta državi in ljudstvi nekoč sobivali v miru," je dodala.

Vojko Volk je opozoril, da se s potrditvijo sklepa delo šele začenja

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk je opozoril, da je ključno zavedanje v tem trenutku, da se z aktom priznanja delo šele začenja: "Da se doseže premirje in da se izpustijo talci ter da se ustvari kritična količina držav Evropske unije in po možnosti arabskih držav, posebej zalivskih, da pripravimo začetek mirovne konference."

Zadovoljstvo v SD-ju in Levici

Zadovoljstvo ob sprejetju sklepa glede Palestine pa je izrazil tudi predsednik SD-ja in minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, ki je dejal, da si vsi želimo, da bo na planetu enkrat mir. Koordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko pa je poudarila, da je ponosna, ker je del koalicije, ki je zbrala pogum in odločnost, da prizna Palestino.

Nataša Pirc Musar podpira priznanje Palestine

Predsednica države Nataša Pirc Musar podpira priznanje Palestine in pozdravlja odločitev vlade. "Skrajni čas, če mene vprašate. Kako lahko Slovenija zagovarja rešitev dveh držav, če Izrael priznavamo, Palestine pa ne? Navsezadnje pa je tudi gesta, da si države, ki zdaj priznavajo Palestino, želijo rešitve konflikta. Vse po vrsti so obsodile Hamas in napade lansko leto. Če kaj, si želim, da bi vsaj spoštovali humanitarno pravo. Zadovoljna sem, da bo Slovenija priznala Palestino."

Sorodna novica Ali bo tudi NSi glasoval za priznanje Palestine ali se bo zgolj vzdržal?

NSi ne bo nasprotoval priznanju Palestine; Horvat: Cilj vlade ni zmanjšanje trpljenja Palestincev

Predsednik Nove Slovenije Matej Tonin je v Odmevih na Televiziji Slovenija v torek izjavil, da njegova stranka temu koraku ne bo nasprotovala. Edina nasprotnica priznanja Palestine bi tako ostala največja opozicijska stranka SDS.

Na novinarski konferenci ob polovici mandata Roberta Goloba je poslanec NSi-ja Jožef Horvat dejal, da se priznanje Palestine tempira s prihajajočimi evropskimi volitvami in da cilj vlade ni zmanjšanje trpljenja Palestincev.

"Slovenska zunanja politika slabo in nezadostno izkorišča možnosti, ki jih ima kot nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov," je dejal Horvat.

Prepričan je, da pričakovanja, ki jih je vlada predstavila na začetku procesa priznanja Palestine, niso bila izpolnjena. "Spopadi se niso končali, talci niso bili izpuščeni, Slovenija pa tudi ne bo priznanja Palestine izpeljala v okviru večje skupine držav članic EU-ja," je dodal.

Ob tem je poudaril, da je bil teroristični napad palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra za ves svet podoben šok kot teroristični napad 11. septembra 2001 v New Yorku.

Spomnil je, da je odbor DZ-ja za zunanjo politiko pred meseci sprejel odločitev, da ima Izrael pravico do obrambe v skladu z mednarodnim pravom. Kljub temu pa po njegovem mnenju napad Hamasa ne more biti opravičilo za nesorazmerno uporabo izraelske vojaške sile in morebitne kršitve humanitarnega prava v Gazi.

Janša: Slovensko priznanje Palestine bo pozdravil le Hamas

Predsednik SDS-a Janez Janša pa je na odboru DZ-ja za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo nameravano priznanje Palestine komentiral z besedami: "Tisočkrat več energije se vlaga v priznanje neke teroristične entitete kot v reševanje vprašanja migracij, ki slovenske davkoplačevalce veliko stane." Janša tudi meni, da priznanje Palestini dolgoročno škoduje slovenskim interesom. Edini, ki bo odločitev slovenske vlade pozdravil, bo po njegovem mnenju palestinsko islamistično gibanje Hamas.

"Predlog vlade za priznanje Palestine 10 dni pred volitvami je zavržno izkoriščanje mrtvih palestinskih otrok v politične namene," pa je pozneje zapisal na omrežju X.

Palestino je do zdaj priznalo 145 članic ZN-a

V torek so Palestino priznale Španija, Norveška in Irska. Slovenija si je prizadevala, da bi Palestino z njo priznala še katera članica Evropske unije, a pri tem ni bila uspešna. Nekaj držav naj bi o tem razmišljalo. Za zdaj ni jasno, ali je Slovenija o priznanju prepričala še katero drugo evropsko državo. Luksemburg in Belgija naj bi Palestino priznala julija.

Doslej je Palestino priznalo 145 članic ZN-a, vendar med njimi ni večine zahodnih držav. V zadnjem mesecu so jo poleg omenjene trojice evropskih držav priznale še štiri karibske države.