Pravniki so si tako edini, da odstop ministrov Državljanske liste ne bo zamajal vlade, saj bi po njem predsednik vlade zgolj moral obvestiti državni zbor o njihovem odstopu in predlagati nove kandidate, o katerih bi odločali poslanci državnega zbora, je povedal svetovalec vlade za zakonodajo Janez Pogorelec.

Lahko pa bi premier državnemu zboru sporočil tudi, da bo delo posameznih ministrov prevzel kateri drugi minister ali sam premier, vendar največ za tri mesece. Po izteku treh mesecev bi moral državnemu zboru predlagati nove ministre, pri čemer bi ta situacija po mnenju Pogorelca lahko trajala kar do konca mandata.

Tudi če bi vlado zapustili še ministri SLS-a in DeSUS-a, bi tako vse državne resorje poleg premierja začasno lahko vodilo le še preostalih šest ministrov. A tudi to, pravno gledano, ne bi pomenilo padca vlade. Vlada bi namreč padla lahko le, če bi njen predsednik v državnem zboru sprožil glasovanje o zaupnici in je ne bi dobil ali pa bi odstopil kar sam.

Za menjavo vlade pa lahko poskrbijo sami poslanci, če sprožijo vprašanje konstruktivne nezaupnice s predlogom za izvolitev novega mandatarja, pojasnjuje pravnik Miro Cerar. Državni zbor pa bi lahko tudi sprožil ustavno obtožbo proti predsedniku vlade, če meni, da je premier kršil ustavo in zakone. V tem scenariju, ki je po mnenju Cerarja malo verjeten, bi o usodi premierja odločali ustavni sodniki.