Preiskovalno komisijo, ki bo pod drobnogled vzela domnevne nezakonitosti pri financiranju strank iz tujine, bo vodil Jani Möderndorfer. Foto: BoBo
Preiskovalno komisijo, ki bo pod drobnogled vzela domnevne nezakonitosti pri financiranju strank iz tujine, bo vodil Jani Möderndorfer. Foto: BoBo
Na podlagi poročila Računskega sodišča glede financiranja političnih strank iz tujine imajo podatke samo o SDS-u. To pa ne pomeni, da v primeru indicev spornega ravnanja drugih strank komisija ne bo razširila predmeta preiskave (na fotografiji madžarski premier Viktor Orban). Foto: Reuters
V SDS-u ustanovitev komisije pozdravljajo in so že navedli svoje predloge za preiskavo. Foto: BoBo
Ustanovna seja državnega zbora, junij 2018
Preiskovalno komisijo mora podpreti tretjina poslancev. Foto: BoBo

"V DZ-ju se moramo pogovoriti o tem, kako bomo izpolnjevali zaveze zakona o političnih strankah in ali so morda tudi potrebne spremembe zakona," je poudaril SMC-jev Jani Möderndorfer, ki naj bi vodil komisijo. Poročilo Urada za demokratične institucije in človekove pravice, ki deluje v okviru Ovseja, glede financiranja volilne kampanje po besedah poslanca namreč zelo jasno pove, da financiranje strank iz tujine ni dovoljeno, vendar pa strankam ne prepoveduje, da bi imele v lasti podjetja, ki bi dobivala finančna sredstva iz tujine.

"Tudi finančna podpora, ki jo podjetja v domnevni navezi z madžarskimi vladajočimi strankami dajejo nekaterim slovenskim medijem, je bila predmet kritike zaradi potencialnega vpliva na kampanjo," je ob citiranju poročila še poudaril Möderndorfer in med omenjenimi mediji navedel medijsko hišo Nova24TV, revijo Škandal24 in Demokracijo, lastništvo katerih je po njegovih navedbah povezano s stranko SDS in madžarskimi investitorji.

Za zdaj imajo podatke le o SDS-u
Na podlagi poročila Računskega sodišča glede financiranja političnih strank iz tujine imajo po besedah poslanca podatke samo o SDS-u. To pa ne pomeni, da v primeru indicev spornega ravnanja drugih strank komisija ne bo razširila predmeta preiskave. "Za to imamo vse podlage in možnosti, da to naredimo," je pojasnil Möderndorfer.

Obdobje preiskave med letoma 2012–17
V preiskavi bo komisija preiskovala dogajanje od leta 2012 do 3. junija 2017. Pred 2012 zakon o političnih strankah namreč še ni govoril o nedovoljenem financiranju političnih strank.

"Verjamem in upam, da bomo lahko s to preiskavo ugotovili predvsem politično odgovornost, saj te ne more ugotavljati nihče drug kot preiskovalna komisija," je še dejal poslanec SMC-ja.

SDS pozdravlja ustanovitev komisije
V SDS-u pozdravljajo ustanovitev take komisije. Menijo namreč, da bi tako lahko med drugim ugotovili tudi, kakšen delež provizij od prek državnega NLB-ja oprane milijarde evrov za iranske teroriste so prejele nekatere stranke.

Prav tako bodo lahko po prepričanju SDS-a ugotovili, kolikokrat in s kakšnim zneskom je častni konzul Slovenije na Hrvaškem Branko Roglić v predvolilni kampanji finančno podprl stranko SMC, čeprav je to z zakonom prepovedano. Ob tem bo tako mogoče tudi ugotavljati odgovornost nosilca javne funkcije Mira Cerarja, takrat predsednika vlade, danes zunanjega ministra.

Po mnenju SDS-a bodo lahko ugotovili tudi, "v kolikšni meri je tuji kapital, zastopan v družbi Pro Plus in njenih derivatih, udeležen v stalni promociji in volilnih kampanjah strank LMŠ, SMC, SD, DeSUS, SAB in Levice".

V SDS-u pa obenem pričakujejo, da se bo poslanec SMC-ja Möderndorfer, ki naj bi bil po dogovoru koalicije predsednik te komisije, v primeru razprave okrog financiranja SMC-ja iz Hrvaške izločil iz odločanja.

Komisijo mora zahtevati tretjina poslancev
Poslovnik o parlamentarni preiskavi določa, da mora državni zbor (DZ) odrediti parlamentarno preiskavo, če to zahteva tretjina poslancev ali državni svet. Zahteva za uvedbo parlamentarne preiskave mora vsebovati tudi navedbo razlogov za uvedbo preiskave in predlog dokazov, ki naj se izvedejo v preiskavi, če so ti dokazi znani.

Zahteva za uvedbo parlamentarne preiskave se pošlje predsedniku DZ-ja, ki jo nato uvrsti na dnevni red prve naslednje seje DZ-ja, če je zahteva vložena najpozneje osem dni pred to sejo. Naslednja redna seja DZ-ja je sicer predvidena za 14. december, tako da je pričakovati, da bo zahteva uvrščena na dnevni red te seje.