Janez Vogrinc. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Janez Vogrinc. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona

V pripravi je nacionalna prenova izobraževanja (NPVI) 2023, ki vključuje zakon o osnovni šoli. Delovno skupino vodi Janez Vogrinc z ljubljanske pedagoške fakultete. V pogovoru z voditeljico Odmevov Rosvito Pesek je razkril, kaj želijo, česa ne in kaj še ni odločeno.


Ali obstaja možnost, da bomo Slovenci stopili korak nazaj, se vrnili k osemletni osnovni šoli, k mali šoli in k temu, da otroci gredo v šolo šele pri sedmih, ne pa pri šestih letih?
Mislim, da je možnosti za to, da bi ponovno začeli obvezno šolanje šele pri sedmih letih, zelo malo. Vsaka rešitev, ki jo predlagamo in ki jo potem tudi sprejmemo, mora imeti neko utemeljitev z vidika razvojne psihologije, ne nazadnje tudi mednarodnih primerjav in mislim, da sta samo še dve državi v Evropi, ki imata začetek pri sedmih letih.

Strokovnjaki pravijo, da kognitivne sposobnosti še niso dovolj razvite.
Kognitivne sposobnosti so zagotovo dovolj razvite. Je pa vprašanje, na kakšen način poteka poučevanje. V nižjih razredih osnovne šole mora zagotovo potekati drugače kot v višjih.

V prvem razredu prvi tuji jezik, v sedmem razredu osnovne šole drugi tuji jezik? Kakšne možnosti ima ta rešitev?
Glede na to, da je v tem trenutku 93 odstotkov generacije že vključeno v učenje prvega tujega jezika od prvega razreda dalje, nekih pretresov na tem področju ne pričakujem.

Sorodna novica NPZ tudi v tretjem razredu, drugi tuji jezik od 7. razreda dalje?

So izkušnje dobre?
Tisti, ki to imajo, na splošno imajo dobre izkušnje.

Smo drugi tuji jezik tudi že uvajali v sedmem razredu?
Za drugi tuji jezik trenutno poteka tretji poskus uvajanja v slovenske šole. Prejšnja dva poskusa žal nista rezultirala v spremembi zakonodaje. Trenutno je v pripravi sprememba zakona o osnovni šoli, ki vpeljuje drugi tuji jezik kot obvezen predmet v sedmi razred osnovne šole. Glede tega je še kar nekaj dilem, ki jih bomo v naši delovni skupini še prediskutirali. Sicer moram povedati, da je Evropska unija že zdavnaj postavila znanje oziroma učenje tujih jezikov kot prioriteten cilj, ker so v tem videli element konkurenčnosti. Mislim, da je 20 evropskih šolskih sistemov, ki imajo drugi tuji jezik kot obvezen predmet do 12. leta starosti, torej do starosti, ki je zdaj predvidena. So pa še določene dileme, recimo, kaj bo na narodno mešanih območjih, kaj bo z učenci priseljenci. Cilj je, da bi vsaka oseba znala poleg maternega jezika še dva druga jezika.

Sorodna novica V javni razpravi največ pripomb zaradi dodatne obremenitve otrok

Obeta se več ur telovadbe, menda celo pet ur gibanja na teden. Lahko bi rekli, da po ena šolska ura telovadbe na šolski dan. Ali to uživa široko soglasje?
Mislim, da ja.

Mislite, da bo to prišlo v učne načrte?
Dokončnih odločitev zdaj ne morem razlagati, niti mnenja naše delovne skupine, ker nismo tako daleč, da bi sprejemali končne odločitve. Kaj kažejo različne raziskave, ki smo jih opravili, recimo nacionalna evalvacijska študija, rezultati, ki jih delajo kolegi na fakulteti za šport? Gibalni razvoj je zelo pomemben in žal v Sloveniji ne na takšni ravni, kot bi si mi to želeli.

V času covida se je zelo poslabšal.
Tako. Trenutno je situacija nekoliko boljša, ampak še vedno ne na takšni ravni, kot bi to moralo biti.

Nam lahko bistvo šolske reforme predstavite z enim stavkom? Kaj hočemo s tem doseči?
S šolsko reformo želimo doseči varno, spodbudno okolje, kjer bo prav vsak učenec imel možnost za svoj optimalni razvoj.

Kaj pa v smislu znanja? Če pogledamo tiste morebiti za koga posplošene kritike, ki so široko razširjene: veliko je faktografskega znanja, učenja na pamet. Ne razumejo, pa ko se šolska vrata zaprejo, nemudoma na to pozabijo. Manjka jim praktičnih znanj, ki bi bila znanja za življenje. Ali bomo pri tej faktografiji kaj spremenili?
Določeno faktografsko znanje je potrebno. Mi se moramo nekatere stvari kljub računalnikom še vedno naučiti na pamet. Šele takrat, ko nekaj znaš, lahko začneš povezovati te informacije med sabo in začneš tudi kritično razmišljati. Mene faktografsko znanje samo po sebi ne skrbi. Skrbi me, da mogoče v zadostni meri ne dosežemo teh višjih ravni znanja: ustvarjalnost, razmišljanje, kritičen odnos. Mislim, da si moramo za to še prizadevati.

Sorodna novica Spremembe v šole - radikalno ali postopno?

Velikokrat se spomnim, da poročamo, da smo spet bili slabi pri funkcionalni pismenosti. Zasledila sem podatek, da so Finci s srednješolsko izobrazbo bolj bralno pismeni kot Slovenci z visokošolsko izobrazbo. Torej, ta funkcionalna pismenost nam manjka. Kje bo tu narejen premik?
Glede bralne pismenosti je zadnja raziskava pri naših učencih pokazala precejšnje nazadovanje. To je zadeva, ki nas lahko skrbi. Ne nazadnje tudi nacionalni preizkusi znanja pri vseh predmetih kažejo, da tam, kjer imajo učenci neko besedilno nalogo, iz katere morajo ugotoviti podatke, so povprečni dosežki bistveno slabši kot tam, kjer se od njih zahteva neki preprost odgovor oziroma preprost matematični izračun.

Torej ne razumejo?
Ne razumejo, ne poglabljajo se zadosti. Mislim, da vsaj pri določenih skupinah učencev manjkajo delovne navade, na kar so učitelji opozarjali že v preteklosti in zdaj opozarjajo vedno bolj. Ne sme pa nas biti strah tega, da rečemo: če želiš nekaj znati, se moraš usesti za knjigo, za računalnik in se tudi kaj naučiti.

Ali so kakšne možnosti, da v šolske programe pridejo tudi takšne vsebine, kot so uvod v finančno samostojnost, vzgoja za medije, osnove prehranske samooskrbe? Praktična znanja, ki postajajo za nekoga, ki ni nujno, da dobi vse z vzgojo, lahko pomembna?
Mislim, da za to obstajajo možnosti. Opozoril bi na to, da vodim proces, ki je bolj povezan s sistemskimi rešitvami. Hkrati pa poteka tudi kurikularna prenova, kjer strokovnjaki razmišljajo tudi o tem, kako tudi te vsebine, ki ste jih zdaj omenili, pa tudi kakšne druge, kot je digitalna pismenost oziroma računalniško znanje, ki je tudi pomembno, pa skrb za zdravje, vključiti v naš kurikulum.

Kaj bo prinesla prenova šolskega sistema?