37.a v zakonu o obrambi vojski podelil dodatna pooblastila. Njegova nenatančna dikcija omogoča zlorabe, pravi pravnik Miha Šepec, zato bo treba izvajanje člena v prihodnosti še pozorno spremljati, pa opozarja nekdanja ministrica Ljubica Jelušič.

Državni zbor je v sredo ponoči po petih urah s 66 glasovi za in petimi proti, podporo so mu odrekli le v ZL-ju, podprl zakon o dodatnih pooblastilih vojski za spoprijemanje s prebežniško krizo. Dopolnitev omogoča, da lahko DZ na predlog vlade, če to določajo varnostne razmere, odloči o dodatnih pooblastilih vojske pri varovanju državne meje.

Vojaki s temi pooblastili lahko na mejah opozarjajo, napotujejo, začasno omejujejo gibanje oseb in sodelujejo pri obvladovanju množic. Vojska bi ta pooblastila izvajala pod pogoji, ki so predpisani za policiste, čas teh pooblastil pa bi bil časovno omejen, in sicer za obdobje, kot je to nujno, in ne dlje kot tri mesece, a z možnostjo podaljšanja.

Zakon mora trenutno prestati še glasovanje v državnem svetu, pobudniki z Radia Študent pa so že začeli zbirati podpise za vložitev zahteve za razpis referenduma o omenjenem dopolnilu, ki po njihovem mnenju kaže na militarizacijo slovenske družbe.
Ali je to dopolnilo lahko sporno in kakšne dileme odpira, pa sta za MMC pojasnila profesorica obramboslovja in nekdanja obrambna ministrica Ljubica Jelušič ter asistent za kazensko pravo na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici Miha Šepec.
Avstrijci zmorejo tudi brez dodatnih pooblastil
Po mnenju Jelušičeve so nova pooblastila vojski bolj posledica pomanjkanja kadra na policiji, ki mora po njenih besedah skrbeti za begunce in za celotno varnost v državi. "Varnostno gledano pa bi vojska že po obstoječi zakonodaji lahko podpirala policijo pri begunski krizi, kot je to v Avstriji, pa se pooblastila ne širijo," je dodala.

Tudi Šepec se strinja, da policija ne zmore več obvladovati vseh prebežnikov na slovenskem ozemlju, zato se mu ukrep vlade zdi smotrn. Ker ima vojska tudi zelo omejena dodatna pooblastila, ta širitev pooblastil po njegovi oceni prestane ustavni test sorazmernosti.

Kjer je človek, so mogoče zlorabe
A tu se takoj odpre vprašanje zlorab. "To bo člen, ki ga bo treba temeljito opazovati kasneje, po koncu begunske krize, pri notranjih (morebitnih) nemirih in demonstracijah. Dvotretjinska večina daje zagotovilo, da se bo morala večina političnega spektra strinjati z uporabo člena," je ob tem opozorila Jelušičeva.

Popolno spisanega zakona seveda ni, pri tem vprašanju poudarja Šepec, in zlorabe bodo vedno mogoče, ker je njegovo izvajanje v rokah ljudi. "Prva varovalka je vsekakor, da mora o podelitvi pooblastil odločati DZ z dvetretjinsko večino - torej ne navadno večino. Druga izredno pomembna varovalka je, da je možno ukrep izvesti le, če to zahtevajo varnostne razmere, ki morajo biti dejansko podane. Morebitna zloraba predpisa je možna [prav] v relativno široki in nedoločeni besedni zvezi "če to zahtevajo varnostne razmere". Kaj vse spada v ta termin, je v diskreciji državnega zbora," je pojasnil.

Ohlapna dikcija je sicer dvorezna, saj je bolj široko uporabna, ker vseh mogočih razmer ni moč predvideti, po drugi strani pa ravno ta nenatančnost omogoča potencialne zlorabe, je pristavil Šepec. Poleg omejenih pooblastil pa varovalko po njegovih besedah predstavlja tudi dejstvo, da morajo vojaki po posegu, izvedenem v skladu s širšimi pooblastili, o tem nemudoma obvestiti policijo.

Izrednih razmer, k sreči, še ni
Oba se sicer strinjata, da smo kljub pritisku na slovenske meje še vedno daleč od izrednih razmer, zato ni potrebe po paniki. Različen pogled pa imata na to, kakšen signal pošilja poteza vlade. Po mnenju Jelušičeve je navznoter to znak, da se uporabljajo vsi državni viri, ki so poklicno zavezani skrbeti za varnost države. "Na zunaj pa je več možnih signalov – izgorelost policije, premajhen obseg policije za soočenje z množičnimi krizami in nov pogled na vlogo vojske v notranji varnosti," je ocenila.
Za Šepca pa je poteza vlade, jemajoč v obzir prebežnike na mejnih prehodih, nujna. "Vojsko je namreč treba vključiti v reševanje nastalega položaja, pri tem pa ji je treba dati vsaj nekatera pooblastila – omenjena dopolnitev zakona je najhitrejši in najenostavnejši način, kako to doseči," je prepričan.
Orožje – da ali ne?
Je pa tu izpostavil drugo veliko vprašanje - ali bodo vojaki lahko uporabili prisilna sredstva in orožje? Dopolnitev zakona o obrambi tega sicer ne predvideva, vendar pa ima vsak vojak (tako kot vsaka nevojaška oseba) pravico do silobrana, je opozoril Šepec.

"Sredstva prisile vojaki uporabljajo tako kot policija, premišljeno in zavezano k spoštovanju človekovih pravic. Je pa tu najprej težava, koliko so vojaki za to usposobljeni in kakšne so njihove izkušnje. Na primerih s Kosova se je pokazalo, da znajo naši vojaki zelo umirjeno reševati konflikte z množicami. Ne vemo pa, ali bi bili enako mirni v spopadu z neznanimi, brezimnimi begunci. Na Kosovu prebivalstvo poznaš, z njimi si v stiku vsak dan, begunci pa so za zdaj brezimna množica, gnana pod psihozo skupine, ki bo zaradi utrujenosti težko racionalno sprejemala odločitve," je še sklenila Jelušičeva.