Kdo bo zasedel 88 od 90 sedežev v slovenskem parlamentu (dva sta rezervirana za poslanca narodnosti), bo znano po septembrskih državnozborskih volitvah. Foto: RTV SLO
Kdo bo zasedel 88 od 90 sedežev v slovenskem parlamentu (dva sta rezervirana za poslanca narodnosti), bo znano po septembrskih državnozborskih volitvah. Foto: RTV SLO
Avstrijski parlament
Avstrijske stranke morajo tako kot v Sloveniji za vstop v parlament zbrati štiri odstotke glasov. Foto: EPA
Kdo bo sedel v parlamentu in kdo ne, bodo volivci odločali na državnozborskih volitvah jeseni. Foto: EPA

Predvsem manjšim strankam naj na septembrskih volitvah ne bi uspelo zbrati dovolj glasov za prestop volilnega praga, ki je vstopnica za parlament. Volilni prag je v Sloveniji štiriodstoten, kar pomeni, da mora stranka (oz. kandidat/-i za poslanca) v zbrati najmanj štiri odstotke glasov.

Štirje odstotki za štiri sedeže
Stranka, ki prag doseže, v parlamentu tako dobi najmanj štiri poslanske sedeže. Na volitvah leta 1992 in 1996 je bila meja postavljena pri treh parlamentarnih sedežih, kar je pomenilo, da je morala stranka zbrati približno 3,2 odstotka glasov. Z volitvami leta 2000 pa se je volilni prag dvignil na omenjene štiri odstotke.

Več o volilnem sistemu v Sloveniji lahko preberete tukaj.

Kako je z volilnim pragom drugod po Evropi?
Večina držav, ki ima večstrankarski sistem in kjer velja proporcionalni volilni sistem, ima določen volilni prag, ki ga mora stranka ali kandidat doseči bodisi na državni ravni bodisi znotraj volilnih enot.

Na Hrvaškem je meja za stranko oz. listo za vstop v 140-članski parlament pet odstotkov. V Avstriji morajo stranke zbrati toliko odstotkov glasov kot pri nas - štiri. Na Madžarskem sedeže v 386-članskem parlamentu razdelijo tako, da jih 176 dobijo zmagovalci volilnih enot, drugi kandidati, ki dosežejo manj kot 50 odstotkov glasov, pa se v drugem krogu potegujejo še za preostale sedeže - v tem primeru pride v poštev tudi volilni prag, ki je na Madžarskem petodstoten.

Večina držav ima petodstoten prag
V Srbiji morajo liste in stranke na volitvah dobiti vsaj pet odstotkov glasov, če želijo v 250-članskem parlamentu imeti svoje predstavnike. Takšen prag za vstop v parlament je tudi v Nemčiji in na Poljskem. Na Poljskem ima pravico do sedežev v parlamentu tudi nemška manjšina. Število sedežev je določeno, zato zanje volilni prag ne velja.

Nekatere države meje ne poznajo
Obstajajo tudi države, ki volilnega praga nimajo. To so Portugalska, Finska, Makedonija in Nizozemska. Na Nizozemskem sicer velja pravilo, da prvi sedež, ki ga stranka dobi, nikoli ne sme biti edini, kar pomeni, da mora stranka osvojiti najmanj dva sedeža.

Najvišji volilni prag imajo v Turčiji
Turčija se je zaradi svojega volilnega sistema, ki predvideva 10-odstotni volilni prag, morala celo zagovarjati pred Evropsko komisijo, ki je na koncu sicer popustila, a relativno visok volilni prag komisijo še vedno jezi. Gre predvsem zato (podobne težave se pojavljajo tudi v Rusiji), da lahko več strank dobi malo manj kot 10 odstotkov glasov, kar pomeni, da je za tiste, ki so prišle v parlament (in osvojile malo več kot 10 odstotkov), glasoval manjši del državljanov.

T.K.