Javnost, predvsem tisto na družbenih omrežjih, je pred kratkim razburila kolumna, v kateri avtorica zagovarja parkiranje neinvalidov na parkiriščih za invalide. Glede na delež invalidov v družbi je po njenem mnenju tovrstnih parkirišč preveč, zato sama tam parkira brez slabe vesti.
A vozniki parkirna mesta za invalide večinoma pustijo pri miru. "To ni več tako velika težava, kot je morda bila še nedavno. Še se najdejo ljudje, zgodi se, a tega ni tako grozno veliko," pove Barbara Slaček, parapleginja in ambasadorka prometne varnosti pri zavodu Vozim. "Opozorila bi na dokaj nov fenomen, ki se ga večina invalidov še niti ne zaveda: invalidskih parkirnih mest je premalo tudi zato, ker nas je mobilnih invalidov vedno več. Veliko nas je, ki vozimo, smo mobilni in integrirani v družbo precej bolj kot v še ne tako daljni preteklosti. Tako pravzaprav sami sebi zasedamo parkirna mesta," opaža Slačkova. "Če si pozoren in pogledaš, kdo je tam parkiral, jih ima večina označene avtomobile, redko kdaj se zgodi, da avto nima parkirne kartice za invalide."
Podatki kažejo nekoliko manj optimistično sliko. Kot je v odprtem pismu navedel profesor Aleš Bučar Ručman, je raziskava, ki so jo opravili na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, ugotovila, da je velik delež ljudi, kar 63 odstotkov, ki so parkirali na rezerviranih parkiriščih, to storil neupravičeno. "Še več, velik delež ljudi (skoraj 30 odstotkov) je tam neupravičeno parkiral tudi takrat, ko so imeli v bližini prosta običajna parkirna mesta. Podatki mestnega redarstva v Ljubljani nam pokažejo, da kršitelji pri tem uporabijo celo paleto izgovorov, zakaj je takšna kršitev sprejemljiva in opravičljiva," zapiše Bučar Ručman.
Bistvena je širina parkirnega prostora
Ko parkiram, moram vrata avtomobila odpreti na široko, kolikor se da. In to je širina, ki jo zagotavlja prostor za invalide. Nato je treba voziček spraviti iz avta. Vozički so zdaj že zelo lahki, zložljivi in razstavljivi. Ko se usedem v avto, ga zložim in dam na sprednji sovoznikov sedež, ali pa ga kdo pospravi v prtljažnik. Težava je, če ni prostora, da bi lahko z vozičkom sploh lahko prišel zraven.
Dejstvo, da so parkirišča za invalide locirana blizu vhodov v stavbe, za invalide na invalidskem vozičku niti ni tako bistveno, opozarja Slačkova: "Gre predvsem za to, da potrebujemo dodatno širino parkirnega mesta, ki je namenjena širini vozička za neoviran vstop in izstop iz vozila." Ob tem pa dodaja, da je seveda za invalide, ki še hodijo in imajo na primer težave s kolki, zelo pomembna tudi čim krajša pot od parkirnega mesta do vhoda v stavbo. "Za nas, ki smo na vozičku, pa je vseeno, kje je parkirno mesto. Fino je, če je pod streho, kadar je dež, ali da je spluženo, ko je sneg. Parkirišče mora biti široko, če ne z vozičkom sploh ne pridemo zraven," pojasnjuje.
Parkirišč primanjkuje predvsem v mestnih središčih
Več parkirnih mest invalidi pogrešajo predvsem v mestnih središčih, ne toliko pred nakupovalnimi središči. "Da ne govorim o zdravstvenih domovih in bolnišnicah, tam je večja frekvenca invalidov in je takšnih parkirnih mest absolutno premalo." Ker se je kolumnistka obregnila predvsem ob veliko število parkirnih mest pred nakupovalnimi središči, smo vseeno vprašali, koliko prostora jim namenijo. V Mercatorju so nam pojasnili, da na večjih parkiriščih invalidom namenijo približno 10 odstotkov parkirnih mest. "Ko ta parkirišča pogosto zasedejo vozniki, ki niso invalidi, to ureja mestna redarska služba, saj Mercator nima pristojnosti za urejanje mirujočega prometa na parkiriščih. Ob pritožbah zaradi parkiranja na mestih, rezerviranih za invalide, prek ozvočenja v trgovini voznike prosimo, da vozila umaknejo," so še pojasnili.
Globa: 80 evrov in včasih tudi pajek
To, da v naši družbi obstajajo ljudje, ki izkoriščajo razmere in si (pri)lastijo marsikaj, do česar niso upravičeni, ni presenečenje. Je del človeške narave in ta notranji vzgib je močnejši v družbah, v katerih nas prepričujejo, da smo drug drugemu tekmeci v vsakem pogledu. Prav to velja tudi za parkiranje na mestih, rezerviranih za invalide.
"Zakon o pravilih cestnega prometa, ki ureja pravila udeležbe v prometu, določa, da je na označenih invalidskih prostorih dovoljeno parkirati zgolj tistim, ki vozilo označijo z veljavno invalidsko parkirno karto," pojasni Klemen Gabršček z Mestnega redarstva Ljubljana. Če take karte v vozilu ni, sledi kazen. "Če voznika ni ob vozilu, sledi izdaja obvestila o prekršku. Pooblaščena uradna oseba lahko odredi tudi odvoz tako parkiranega vozila, globa pa znaša 80 evrov."
Globe za nepravilno parkiranje znašajo 40 ali 80 evrov, odvisno, ali gre za lažji ali težji prekršek, parkiranje na parkirnem mestu za invalide tako očitno spada med težje prekrške. Gabršek ob tem doda, da je že bil podan tudi predlog, da se spremeni zakon o pravilih cestnega prometa prav z namenom, da se globe za tako parkirana vozila še povečajo.
Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi pa predvideva tudi posebej označena parkirna mesta za starejše in starše z otroki. "V okolici velikih trgovskih centrov tako označena parkirna mesta že obstajajo," še pojasni Gabršček in za konec doda: "Neka določena mera empatije se pričakuje tudi od udeležencev v prometu, če že odštejemo to, da je osnovna določila cestnoprometnih predpisov treba spoštovati. Mi, kot nadzorni organ, lahko ljudi samo pozivamo, da to upoštevajo in se zavedajo, da so ta parkirna mesta določena za posebno kategorijo udeležencev v prometu, in naj spoštujejo njihovo pravico do uporabe teh parkirnih mest."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje