Preiskovalna komisija DZ-ja o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu je zaslišala dva direktorja nadzora bančnega poslovanja v Banki Slovenije (BS). Odgovarjati sta morala na vprašanja, ali je centralna banka zaznala nepravilnosti pri dajanju kreditov in zakaj ni ukrepala tako, da ne bi prišlo do večmilijardne luknje v bankah.

Komitenti, ki ne odplačujejo kreditov
Tako zdajšnji direktor nadzora bančnega poslovanja v BS-ju Matej Krumberger kot prejšnja direktorica Nataša Pukl sta vzrok za luknjo v slovenskih bankah našla v nezmožnosti komitentov za odplačevanje kreditov, ki se je pojavila po izbruhu finančne in gospodarske krize. Pri tem so se občutno znižale tudi vrednosti zavarovanj, tako vrednostnih papirjev kot nepremičnin, sta spomnila.

O nepravilnostih obvestili organe pregona
Oba sta potrdila, da so med nadzorom bank naleteli tudi na primere, da se je vrednost neke nepremičnine zvišala samo zato, da bi nekdo dobil posojilo. V tem primeru so izdali opozorilo banki in podali prijavo organom pregona. Vendar pa to ni vzrok za razveljavitev sklenjenega posla, je povedal Krumberger.

Ker so se po začetku krize za podjetja zaostrili pogoji dostopa do kreditiranja, se je povečal delež kratkoročnih posojil. "Opozarjali smo na povečanje tveganj in sprejeli tudi ukrepe v zvezi s tem," je povedala Puklova.

S krediti "lovili zaostanek" za razvitimi
Predsednika komisije Marka Pogačnika (SDS) je zanimalo, ali bi lahko BS v obdobju izjemne rasti posojil ukrepala tako, da bi kreditiranje bank na slovenskem trgu omejila. Puklova je pritrdila in navedla tudi vrsto ukrepov, ki so jih sprejeli s tem namenom. Krumberger, ki je direktor nadzora bančnega poslovanja od jeseni 2009, pa je dodal, da so v evrskem območju možnosti držav za brzdanje rasti posojil zelo omejene. Takratna rast kreditiranja sicer po Krumbergerjevih besedah ni bila neobičajna. Spomnil je, da je veljalo prepričanje, da lovimo zaostanek za sosednjimi državami in podjetja potrebujejo posojila za nadaljnji razvoj.

Pukšič: Dela niste opravili dobro
Puklova je zatrdila, da se je raven bančnega nadzora v času njenega vodenja nadzora bančnega poslovanja v Banki Slovenije bistveno povečala. Tako kot Krumberger je tudi ona dejala, da se ne počuti odgovorno za šestmilijardno luknjo v slovenskih bankah. Drugače je menil Franc Pukšič (SLS), ki je opozoril na slabo opravljeno delo Banke Slovenije: "Bili ste neodgovorni in niste dobro opravili svojega dela."

Pogačnik: Kriv je nadzor
Če so v določeni banki ugotovili nepravilnosti, so obvestili upravo in nadzorni svet, vsakega posameznega kredita pa seveda niso mogli preveriti. "Kdo je kriv, če potnik prinese bombo na letalo," je vprašal Pogačnik, nato pa se ni strinjal s Krumbergerjevim odgovorom, da je kriv potnik, če mu bombe seveda niso podtaknili. "Kriv je nadzor," je poudaril predsednik komisije.

Krumberger: Banke čim prej privatizirati
"Bančna luknja ni odvisna od regulatorja kot tudi ne moremo reči, da je dobro poslovanje neke banke posledica dobrega nadzora," je dejal Krumberger. Po njegovem mnenju je treba slovenske banke čim prej privatizirati, saj očitno nismo bili dobri lastniki.
Na tokratno sejo je povabila tudi direktorico Agencije za javni nadzor nad revidiranjem Mojco Majič, a je to zaslišanje zaradi nesklepčnosti prestavila na eno prihodnjih sej.
V četrtek pričala Jašovič in Klemenčič
Komisija, ki želi razjasniti, ali so bili nosilci javnih oz. političnih funkcij vpleteni v sporno kreditiranje po nizkih obrestnih merah in brez ustreznih zavarovanj v bankah v lasti države, je v četrtek na zaslišanje povabila generalnega sekretarja NLB-ja in nekdanjega viceguvernerja Banke Slovenije Sama Nučiča, nekdanjega predsednika uprave NLB-ja Boža Jašoviča, viceguvernerko Banke Slovenije Stanislavo Zadravec Caprirolo in predsednika Komisije za preprečevanje korupcije v odstopu Gorana Klemenčiča.
Naslednjo sredo bo pričal Arhar.
Naslednjič se bodo člani komisije zbrali že v sredo, ko bodo na njihova vprašanja odgovarjali predsedniki nadzornih svetov NLB-ja, NKBM-ja in Abanke, France Arhar, Peter Kukovica in Janko Gedrih.
Decembra lani je komisija kot prva zaslišala nekdanja guvernerja Banke Slovenije.

Komisija, ki želi pregledati sporno kreditiranje podjetij v obdobju od leta 1992 naprej, ima sicer težave pri pridobivanju dokumentov, zato je dokumentacijo zahtevala tudi prek odredbe sodišča. Vendar pa je višje sodišče na začetku tega meseca njeno zahtevo zavrnilo.