"Dobiti moramo še zadnjo gospodarsko napoved, potem bomo z večjo gotovostjo lahko sestavili sliko do konca," je v izjavi po končani razpravi o pripravi državnega proračuna za prihodnji dve leti povedal premier Marjan Šarec.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) bo svoje najnovejše napovedi za prihodnji dve leti objavil 19. septembra. Takrat bo tudi zadnja proračunska seja vlade, na kateri bodo člani vladne ekipe potrjevali predloga proračunov in drugih proračunskih dokumentov za leti 2020 in 2021. V obravnavo v DZ jih morajo poslati najpozneje do 1. oktobra. Bertoncelj je sicer koalicijo opozoril na ohlajanje gospodarstva tako v domačem kot tujem poslovnem okolju. "Upajmo, da sprememba v gospodarskih napovedih ne bo velika, sicer bo potreben nov krog pogajanj," je dejal.

A hkrati je ugotovil, da ima Slovenija trenutno zelo lepo gospodarsko rast, ki se bo tudi v letu 2020 gibala okoli treh odstotkov. Vendar se gospodarstvo okoli nas ohlaja, je ponovil in dodal, da zato kaže razmišljati tudi o nekaterih omejevalnih ukrepih.

Šarec: "Imamo preveč socialnih transferjev"

Podrobnosti s premierjem nista razkrila, razumeti pa je bilo, da naj bi segali predvsem na področje dela in zaposlovanja. "Dejstvo je, da imamo glede na splošno situacijo preveč socialnih transferjev," je dejal Šarec.

Ob tem je spomnil, da je ministrstvo za delo velik proračunski porabnik. Prav tako državljani po njegovem mnenju težko razumejo, da sta višina minimalne plače in socialne pomoči izenačeni. "Jasno je, da ukrepi, ki so bili sprejeti v krizi, danes niso na mestu. Če se bo gospodarsko stanje poslabšalo, pa bodo na mizi tudi drugačni ukrepi," je še pojasnil Šarec.

Med drugim je v parlamentarnem postopku že predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s katero se ukinja dodatek na delovno aktivnost, o čemer pa je vodja poslanske skupine SMC-ja Igor Zorčič dejal, da ni neke prave volje, tudi znotraj koalicije ne. "Želimo si, da bi se ob pripravi naslednjih proračunov pogovarjali o racionalizaciji na posameznih ministrstvih," je dejal.

Izdatki se ne bodo zviševali

Zgornja meja izdatkov celotnega državnega proračuna kot tudi drugih treh javnih blagajn je določena že več mesecev in navzoči na srečanju so izrazili zavezanost, da se ne zvišuje. Po pogajanjih, ki so se končala konec preteklega tedna, so potrjeni tudi že finančni razrezi za posamezne proračunske uporabnike.

"Zavezali smo se k cilju, da sestavimo proračuna, ki bosta v skladu z domačim fiskalnim pravilom in bosta sledila prioritetam, to so razvoj, sociala in plače," je o izkupičku vladnega srečanja dejal finančni minister Andrej Bertoncelj.

Apetiti proračunskih uporabnikov so vedno večji od zmožnosti. "In naša naloga je, da jih spravimo v okvir, ki ga omogoča naša gospodarska rast in omejuje fiskalno pravilo," je še dejal minister.

Židan: Vsi na neki način nezadovoljni

Po eni strani so vsi ministri na neki način nezadovoljni, po drugi strani pa bo vsak lahko izpeljal nekatere prioritete, pa je vzdušje po pogovorih povzel predsednik SD-ja Dejan Židan. Lahko se bo denimo začela investicijska obnova kulturnih objektov, je dejal in izrazil pričakovanje, da bo DZ oba proračuna sprejel na redni novembrski seji in da bo "vsak minister naredil, kar je danes obljubil".

Šarec je ocenil, da je s proračunom na posameznih ministrstvih nekaj sredstev namenjenih tudi razvoju, izpostavil je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter tudi obrambo. Je pa obenem priznal, da je ta proračun strukturno nekoliko neugoden, ker jim veliko poberejo zakonske obveznosti.

Odstotek dinamičnega dela proračuna je izjemno majhen, k čemur po njegovih navedbah prispeva tudi fiskalno pravilo. "Imamo najbolj rigorozno fiskalno pravilo v EU-ju in tudi o tem bi se bilo treba pogovoriti," je dodal.

Kociper: Vlado omejuje fiskalno pravilo

Da vlado pri pripravi proračuna omejuje fiskalno pravilo, je spomnila tudi vodja poslanske skupine SAB-a Maša Kociper. Čeprav je na voljo največ sredstev doslej, pa je treba te omejitve spoštovati, je dejala.

Sicer pa je premier pojasnil, da nima zagotovil Levice za podporo proračunoma. "Imam samo zagotovilo, da bom vedno moral plačevati davke in da bom nekega dne umrl," je bil slikovit. Spomnil je, da so stališča Levice znana, pojavljale pa so se vedno nove zahteve.

Ta stranka sicer svojo podporo proračunu pogojuje z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s čimer se tudi v koaliciji strinjajo, je pa po Šarčevih navedbah vprašanje, kako to izvesti. Levica je vlado posvarila tudi glede obrambnih izdatkov, a je Šarec spomnil, da smo se odločili za svojo vojsko, zato naj bo tudi opremljena, tako zaradi nas kot zaradi mednarodnih zavez. Ne moremo kar ukiniti vojske, če Levica reče, da je ne potrebujemo, je dodal.

Erjavec bi imel več denarja za obrambo

Glede izdatkov za obrambo pristojni minister Karl Erjavec ni preveč zadovoljen, saj so ambicije višje. Prihodnje leto bodo obrambnim izdatkom namenili 1,08 odstotka BDP-ja, in čeprav bi si želeli več, jim tudi to daje možnost uresničevanja načrtov. Poudaril pa je, da ne gre za izpolnjevanje zavez do Nata, ampak za potrebno modernizacijo Slovenske vojske.

Bo Šarec na proračun vezal zaupnico?

Ali bo na proračun vezal zaupnico, se Šarec še ni odločil. V koaliciji želijo imeti za primer veta državnega sveta na zakon o izvrševanju proračuna zagotovljenih 46 glasov, a jih sami, brez Levice ali katere druge stranke, nimajo.

Maksimalne izdatke določa odlok DZ-ja

Najvišjo dovoljeno porabo državnega proračuna kot tudi preostalih treh blagajn javnega financiranja in slovenskih javnih financ v celoti že nekaj let določa odlok, ki ga sprejme državni zbor (DZ). Zadnjega je sprejel aprila, ko je zgornjo mejo porabe državnega proračuna v letu 2020 določil pri 10,45 milijarde evrov, v letu 2021 pa še pet milijonov evrov višje.

Glede teh številk minister za finance ne bo dovolil odstopanj. "Zgornje meje najvišje dovoljene porabe za vse javne blagajne ostajajo, kot so bile sprejete v DZ-ju," je novinarjem povedal ob prihodu na vrh koalicije.

Dopušča zgolj manjše spremembe pri posameznih proračunskih uporabnikih, potem ko so se pretekla četrtek in petek na finančnem ministrstvu sešli z vsakim ministrom posebej. "To želim danes predstaviti poslancem in poslankam in potem pričakujem konstruktiven razgovor o teh temah," je dejal Bertoncelj. Po zagotovilih finančnega ministra tako spoštujejo zakon o fiskalnem pravilu. Fiskalni svet je sicer vlado že opozoril, da so tveganja pri javnofinančni politiki povečana.

Skoraj za vse bo na voljo več denarja

Večina proračunskih uporabnikov bo po predlogu dobila več kot doslej in poslanec DeSUS-a Robert Polnar je prepričan, da jim bo uspelo doseči dogovor. "Državni proračun je tako pomembna zadeva, da morata biti iz njegovega sprejemanja izvzeti vsakršno izsiljevanje in pogojevanje," je dejal.

Notranji minister Boštjan Poklukar je z dodeljenimi sredstvi zadovoljen, prav tako minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik. "Seveda bi rad več, saj bi tudi vi radi večjo plačo, mar ne," je dodal. Ob tem je Česnik opozoril, da je fiskalno pravilo eno za vse. "Malo denarja, malo muzike. A pas moramo zategniti, dokler je še leto debelih krav."

Nasprotno minister za okolje Simon Zajc je pred srečanjem dejal, da je verjetno vsak minister prišel na sestanek z željo po povečanju sredstev za svoj resor. "Nam manjka predvsem na postavkah odprave posledic naravnih nesreč in urejanja vodotokov," je dejal o proračunu svojega ministrstva.

Podpora Levice visi v zraku

Na srečanju so se težko izognili tudi pogovoru o sodelovanju z Levico, ki med drugim želi, da njihov predlog za prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno do konca meseca uskladijo in vložijo v parlamentarni postopek. S tem pogojujejo podporo proračunu. Njihovi glasovi so pomembni, saj vlada sama nima 46 glasov, potrebnih, če bi državni svet na proračun dal veto.

Potem ko je koalicija sporočila, da v izsiljevanje ne bo privolila, so se po usklajevanju preteklo sredo strasti vsaj na videz nekoliko umirile. Ponovili so, da se strinjajo s prenosom dopolnilnega zavarovanja, a niso enotni glede časovnice sprejemanja.

Šabeder: Prenos ni mogoč v enem mesecu

Usklajevanje koalicije in Levice glede predloga za prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno je s torka prestavljeno na četrtek. Kot je ob prihodu na vrh koalicije, ki na Brdu pri Kranju razpravlja o proračunu, povedal minister za zdravje Aleš Šabeder, izračunov od ministrstva za finance namreč še ni.

Šabeder je v izjavi novinarjem ponovil, da mora biti odločitev v povezavi z ukinitvijo oz. prenosom dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja strokovna in je tako ni mogoče sprejeti v enem mesecu. "Stroka mora povedati svoje in zagotoviti moramo finance," je poudaril. To vprašanje sicer namerava urediti v sklopu zakona, ki bi bil na mizi junija.

Težava so torej tudi številke, ki v predlogu po zdajšnjih ocenah strižejo za okoli 60 ali 70 milijonov evrov, a ob neupoštevanju ohlajanja gospodarstva. Poleg tega bo treba po Šabedrovih navedbah upoštevati tudi demografijo, saj predlog Levice, ki bi več kot 500 milijonov evrov namesto z dopolnilnim zavarovanjem zbrala z dvigom prispevnih stopenj in s prispevkom na kapitalske dohodke, obremenjuje samo aktivno prebivalstvo.