V tretjem poskusu iskanja novega predsednika vrhovnega sodišča, se bosta pomerila dva kandidata. Foto: Bobo
V tretjem poskusu iskanja novega predsednika vrhovnega sodišča, se bosta pomerila dva kandidata. Foto: Bobo

Člani občne seje so o tem, katerega od dveh kandidatov podpreti, glasovali v dveh krogih. V prvem krogu sta podporo dobila oba kandidata, Rudi Štravs in Florjančič, zato so v nadaljevanju odločali o tem, kateremu kandidatu dati prednost. V drugem krogu glasovanja so člani občne seje dali prednost vrhovnemu sodniku Florjančiču.

O izidih glasovanja bo zdaj podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto obvestila ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča, ki bo nadaljeval postopek izbire predsednika vrhovnega sodišča, so še sporočili s sodišča. Naslednja stopnja je pridobitev mnenja Sodnega sveta, ki bo o tem odločal v četrtek. Kandidat, ki bo prepričal svet, pa bo moral prepričati še poslance državnega zbora.

Štravs teče drugi krog
Rudi Štravs je podporo kolegov na vrhovnem sodišču dobil že v drugem krogu, ko je za predsednika vrhovnega sodišča kandidiral skupaj z Vladmirjem Horvatom. A potem nobeden izmed njiju ni dobil podpore sodnega sveta in minister Goran Klemenčič je razpis končal brez izbire kandidata.

To pa je šele prvi korak, saj morata oba prepričati tudi člane sodnega sveta. Ti iščejo kandidata s širokim vpogledom in vizijo za celotno sodstvo. Tudi stališčem glede reform, ki jih pripravlja minister Klemenčič, tj. prenovo pravdnega in kazenskega postopka, oblikovanjem enovitega prvostopenjskega sodnika, predrugačenjem mreže sodišč.

Sodni svet išče konstruktivna stališča
Kandidat mora vedeti, kako obremeniti sodišča, da ne bodo ponekod sodniki čakali na spise, medtem ko so drugje preobremenjeni. Vrhovno sodišče namreč razpisuje tudi prosta sodniška mesta. Kandidat mora vedeti tudi, kako postaviti enoten oddelek za sojenje v najzahtevnejših zadevah, tudi bančnem kriminalu, ki ga načrtuje minister.

Sodni svet torej išče kandidata s konstruktivnimi stališči do vseh reform, ki se pripravljajo z izdelanim pogledom za celotno sodno hierarhijo. Zadnjo besedo pa ima politika oziroma državni zbor, kjer je odločitev nepredvidljiva in lahko tudi posledica razmer v koaliciji.