Kadilci naj, če ne zmorejo opustiti kajenja, upoštevajo določena pravila: naj ne izpostavljajo tobačnemu dimu drugih, predvsem pa otrok: Poskrbite, da bosta tako vaš dom kot avto brez tobačnega dima. Kadite samo zunaj. Nikoli ne kadite v bližini otrok in nosečnic. Nikoli ne kadite v avtu, kadar se otroci vozijo z vami.
RAKAVA OBOLENJA: pljučni rak, rak ustne votline, glasilk, žrela, obnosnih votlin, nosne votline, požiralnika, želodca, trebušne slinavke, jeter, ledvic, sečnega mehurja, sečevodov, materničnega vratu in levkemija. Od desetih bolnikov s pljučnim rakom je v povprečju osem do devet kadilcev.
BOLEZNI SRCA IN OŽILJA: koronarna srčna bolezen in srčni infarkt, možganska kap, ateroskleroza in bolezensko razširjenje trebušne aorte.
BOLEZNI DIHAL: stalno vnetje dihalnih poti; kašelj, povečano izločanje sluzi; oteženo dihanje, resne okužbe dihal, vključno s pljučnico; prezgodnje in pospešeno upadanje pljučnih funkcij; emfizem (propadanje sten pljučnih mehurčkov in posledična zmanjšana elastičnost pljuč) in kronični bronhitis, kar skupno imenujemo kronična obstruktivna pljučna bolezen. Ta v končni obliki vodi do kroničnega odpovedovanja dihanja.
OČI, KOSTI, ŽELODEC: Kajenje je vzročno povezano tudi s pojavom sive mrene, nizke kostne gostote, zlomov kolka in razjede želodca pri osebah, ki so Helicobacter pylori pozitivne.
PLODNOST: Pri ženskah kajenje privede do zmanjšane plodnosti. Kajenje matere med nosečnostjo povzroča zmanjšano rast še nerojenega otroka in nizko porodno težo, prezgodnji porod in zmanjšanje pljučne funkcije pri otroku. Povezano je tudi z nenadno smrtjo dojenčka. Kajenje je povezano tudi s splošno poslabšanim zdravstvenim stanjem, kar vodi do povečane odsotnosti kadilcev z dela in povečanega izkoriščanaj zdravstvenih storitev.
Vir: Helena Koprivnikar za MMC
Avgusta 2007 je v Sloveniji začela veljati popolna prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih in na delovnih mestih. Javnomnenjske raziskave kažejo, da se je z zakonom zmanjšala izpostavljenost tobačnemu dimu in s tem povezanimi boleznimi, pa tudi raba tobaka. V letu dni po uvedbi smo zaznali približno 6-odstotni upad hospitalizacij zaradi srčnih infarktov, kar po izkušnjah iz drugih držav lahko pripišemo tudi uvedbi zakona. Ob uvedbi ukrepa je v Sloveniji kadilo okoli 25 odstotkov prebivalcev, starih 15 let ali več, raziskave, ki smo jih opravili po uvedbi ukrepa, pa nakazujejo upad deleža kadilcev, vendar pa bomo morali za potrditev tega trenda počakati še na dodatne raziskave. Ukrep je posredno zmanjšal tudi kajenje v domačem okolju, kar je po izkušnjah drugih držav pričakovani učinek prepovedi. Zmanjšanje umrljivosti in obolevnosti zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, pa je učinek, ki se pokaže šele čez leta ali desetletja, tako da o tovrstnih učinkih danes ne moremo poročati.
Vir: Helena Koprivnikar za MMC
O kajenju in njegovih škodljivih posledicah ne le za kadilce, temveč tudi za tiste, ki ne kadijo, je bilo povedano že malodane vse. Kljub temu pa opozoril in informacij, povezanih s to temo, glede na učinke, ki jih ima tobak, ni nikoli preveč. MMC se je ponje obrnil na Inštitut za varovanje zdravja.
»Kajenje škoduje tako rekoč vsakemu organu«»Kajenje škoduje tako rekoč vsakemu organu v človeškem telesu in je na prvem mestu med vzroki umrljivosti in obolevnosti, ki bi se jih dalo preprečiti,« je za MMC zatrdila doktorica medicine Helena Koprivnikar iz IVZ-ja. Pojasnila je, da glede na raziskave zaradi s kajenjem povzročenih bolezni umre okoli polovica rednih kadilcev. V povprečju preminijo 16 let prej kot njihovi vrstniki, ki niso nikoli kadili. Na katere bolezni vse vpliva uživanje tobaka, si lahko preberete v priloženem okvirčku.
Preberite več:
- Zdravstvena opozorila na embalaži tobačnih izdelkov so učinkovita (IVZ)
- Svetovni dan brez tobaka (Marijan Ivanuša
vodja pisarne Svetovne zdravstvene organizacije, Slovenija)
- Usmeritve MZ na področju zmanjševanja uporabe tobačnih izdelkov (ministrstvo za zdravje)
- Aktivnosti Slovenske zveze za tobačno kontrolo (Slovenska zveza za tobačno kontrolo)
- Potreba po pomoči pri odvajanju od kajenja (Tomaž Čakš, nacionalni sodelavec Svetovne zdravstvene organizacije za področje tobaka)
Na naše vprašanje, kakšni kadilci smo Slovenci v primerjavi z drugimi prebivalci Unije, je Koprivnikarjev odgovorila, da Slovenija spada med države z najnižjim deležem kadilcev med prebivalci, starimi nad 15 let. Leta 2007 je bilo med Slovenci 25 odstotkov kadilcev, torej nekaj več kot 433.000 oseb (v Uniji v povprečju 31 odstotkov). Delež kadilcev se sicer razlikuje po starostni skupini, spolu in izobrazbi. Glede spola je mogoče reči, da več pokadijo moški, glede izobrazbe pa, da je največ odvisnih od tobaka med tistimi s srednješolsko, predvsem poklicno izobrazbo.
Proti tobaku se bojuje tudi Evropska komisija. Kako, si lahko preberete tukaj (angleški jezik).
Kajenje se navadno začne v mladosti
Kot opozarja Koprivnikarjeva, poznejši redni uživalci tobaka skoraj vedno začenjajo kaditi v adolescenci. Po cigareti mladostniki posežejo zaradi številnih, med seboj prepletajočih se sodiodemografskih, okolijskih, vedenjskih in osebnostnih vzrokov. »S kajenjem so povezani starost, pripadnost etničnim skupinam, struktura družine, socio-ekonomski položaj staršev, količina denarja, ki jo ima na voljo mladostnik, kadilske navade staršev, odnos staršev do kajenja, kadilske navade bratov in sester, kajenje vrstnikov, odnos do kajenja in norme vrstnikov, družinsko okolje, povezanost z družino in prijatelji, šolski dejavniki, tvegano obnašanje, življenjski slog, stres, depresija, samospoštovanje in skrb za zdravje,« našteva zdravnica in dodaja, da pri začetku kajenja pomembno vlogo igrajo tudi visoka družbena sprejemljivost uporabe tobaka, oglaševanje, promocija, dostopnost in nizka cena tobačnih izdelkov.
Nekadilec naj se bojuje za svoje pravice, kadilec naj ga upošteva
Sogovornica je prepričana, da lahko pri zmanjševanju rabe tobaka veliko naredi vsak posameznik. Kako lahko ukrepa nekadilec? Med drugim je po njenih besedah pomembno, da odkrito podpira ukrepe, ki jih uvaja država v boju zoper kajenje, in opozarja na kršitve pravic, ki mu jih zagotavlja zakon. Nekajenje velja podpirati tako v širšem kot v ožjem okolju, ki nas obdaja – doma, denimo, z jasnimi pravili in stališči, ki vplivajo tudi na poseganje po tobaku pri otrocih in bližnjih: »Dom naj bo prostor brez tobačnega dima. Tisti, ki kadijo, naj kadijo zunaj. Zgolj odpiranje oken ne zadošča. Kajenje v tako omejenem prostoru, kot je kabina avtomobila, privede do zelo onesnaženega zraka. Zaprosite voznike avtomobilov in sopotnike, naj v vaši prisotnosti ne kadijo.« Nekadilci lahko pomembno vlogo odigrajo tudi tako, da nudijo pomoč uporabnikom tobaka, ki se odločijo za opustitev škodljive razvade, ali jih motivirajo za to.
Če bi lahko, bi nehalo kaditi od 50 do 70 odstotkov kadilcev
Pa kadilec? Če ne more prenehati kaditi, naj spoštuje nekajenje v opisanih primerih. Vsakdo, ki se želi odpovedati tobaku, pa ima sicer na voljo različne možnosti. Nekateri lahko razvado končajo brez pomoči, drugi s pomočjo nikotinskih obližev ali žvečilnih gumijev, tretji pa s pomočjo posebnih javnih programov. IVZ, denimo, navaja, da bi kajenje, če bi lahko, opustilo od 50 do 70 odstotkov kadilcev. »Ker so mnogi kadilci z nikotinom zasvojeni, jim ne uspe prenehati kaditi, zlasti če poskušajo to sami brez pomoči. Zato jih ne smemo obsojati, ampak jim moramo pomagati,« poudarja Tomaž Čakš, nacionalni sodelavec Svetovne zdravstvene organizacije. Kot so za MMC pojasnili v CINDI Slovenija, sami pomagajo v obliki brezplačnega svetovalnega telefona (080 2777); individualnega svetovanja, delavnic in akcije »Opusti kajenje in zmagaj!«. Več o vseh štirih oblikah pomoči in njihovi uspešnosti si lahko preberete tukaj.
Država že ukrepala, čakajo pa jo novi izzivi
Proti tobaku se sicer bojuje tudi država, trdi Koprivnikarjeva in kot argumente za te besede navaja »učinkovite ukrepe«, kot so prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih; splošna prepoved oglaševanja in promocije tobačnih izdelkov (z izjemo prodajnih mest); velika in jasna opozorila na škatlicah tobačnih izdelkov z navedbo telefonske številke za pomoč pri opuščanju kajenja; različni načini opuščanja kajenja in omejitev starosti za nakup in prodajo tobačnih izdelkov na 18 let.
Seveda pa se bo morala država na tem področju v prihodnosti spopasti še s številnimi izzivi. Med njimi naša sogovornica našteva zviševanje cen tobačnih izdelkov, ki so zdaj v Sloveniji med najnižjimi v Evropi; intenzivnejše dejavnosti pri ozaveščanju in informiranju javnosti ter določenih ciljnih skupin, denimo nosečnic, o škodljivosti; prepoved oglaševanja na mestih prodaje; uvedbo specializiranih trgovin za prodajo tobaka, ki bi mladim zmanjšale njegovo dostopnost; še več programov za preprečevanje in opuščanje kajenja ter njihovo večjo dostopnost in raznolikost (za mlade, bodoče mamice ipd.).
Med mogočimi preventivnimi ukrepi slike poškodovanih organov
Ob letošnjem mednarodnem dnevu brez tobaka je Svetovna zdravstvena organizacija kot učinkovit preventivni ukrep izpostavila tudi opozorila in slike poškodovanih organov na embalažah tobačnih izdelkov. »Ta so med stroškovno najbolj učinkovitimi načini za izboljšanje ozaveščenosti javnosti o škodljivosti kajenja,« je prepričana Koprivnikarjeva. Države, ki uporabljajo tovrstna opozorila, potrjujejo, da dosegajo svoj namen. Tako, denimo, v Kanadi, Braziliji in na Tajskem več kot polovica kadilcev navaja, da zaradi slik razmišljajo o škodljivih učinkih kajenja na zdravje.
Spomnimo, da so bila v Sloveniji prva opozorila na cigaretnih škatlicah natisnjena leta 1996 in razširjena leta 2003, od aprila 2008 pa je na njih natisnjena tudi brezplačna telefonska številka 080 2777, na kateri kadilci lahko dobijo nasvet, kako opustiti kajenje.
Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si
Kadilci naj, če ne zmorejo opustiti kajenja, upoštevajo določena pravila: naj ne izpostavljajo tobačnemu dimu drugih, predvsem pa otrok: Poskrbite, da bosta tako vaš dom kot avto brez tobačnega dima. Kadite samo zunaj. Nikoli ne kadite v bližini otrok in nosečnic. Nikoli ne kadite v avtu, kadar se otroci vozijo z vami.
RAKAVA OBOLENJA: pljučni rak, rak ustne votline, glasilk, žrela, obnosnih votlin, nosne votline, požiralnika, želodca, trebušne slinavke, jeter, ledvic, sečnega mehurja, sečevodov, materničnega vratu in levkemija. Od desetih bolnikov s pljučnim rakom je v povprečju osem do devet kadilcev.
BOLEZNI SRCA IN OŽILJA: koronarna srčna bolezen in srčni infarkt, možganska kap, ateroskleroza in bolezensko razširjenje trebušne aorte.
BOLEZNI DIHAL: stalno vnetje dihalnih poti; kašelj, povečano izločanje sluzi; oteženo dihanje, resne okužbe dihal, vključno s pljučnico; prezgodnje in pospešeno upadanje pljučnih funkcij; emfizem (propadanje sten pljučnih mehurčkov in posledična zmanjšana elastičnost pljuč) in kronični bronhitis, kar skupno imenujemo kronična obstruktivna pljučna bolezen. Ta v končni obliki vodi do kroničnega odpovedovanja dihanja.
OČI, KOSTI, ŽELODEC: Kajenje je vzročno povezano tudi s pojavom sive mrene, nizke kostne gostote, zlomov kolka in razjede želodca pri osebah, ki so Helicobacter pylori pozitivne.
PLODNOST: Pri ženskah kajenje privede do zmanjšane plodnosti. Kajenje matere med nosečnostjo povzroča zmanjšano rast še nerojenega otroka in nizko porodno težo, prezgodnji porod in zmanjšanje pljučne funkcije pri otroku. Povezano je tudi z nenadno smrtjo dojenčka. Kajenje je povezano tudi s splošno poslabšanim zdravstvenim stanjem, kar vodi do povečane odsotnosti kadilcev z dela in povečanega izkoriščanaj zdravstvenih storitev.
Vir: Helena Koprivnikar za MMC
Avgusta 2007 je v Sloveniji začela veljati popolna prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih in na delovnih mestih. Javnomnenjske raziskave kažejo, da se je z zakonom zmanjšala izpostavljenost tobačnemu dimu in s tem povezanimi boleznimi, pa tudi raba tobaka. V letu dni po uvedbi smo zaznali približno 6-odstotni upad hospitalizacij zaradi srčnih infarktov, kar po izkušnjah iz drugih držav lahko pripišemo tudi uvedbi zakona. Ob uvedbi ukrepa je v Sloveniji kadilo okoli 25 odstotkov prebivalcev, starih 15 let ali več, raziskave, ki smo jih opravili po uvedbi ukrepa, pa nakazujejo upad deleža kadilcev, vendar pa bomo morali za potrditev tega trenda počakati še na dodatne raziskave. Ukrep je posredno zmanjšal tudi kajenje v domačem okolju, kar je po izkušnjah drugih držav pričakovani učinek prepovedi. Zmanjšanje umrljivosti in obolevnosti zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, pa je učinek, ki se pokaže šele čez leta ali desetletja, tako da o tovrstnih učinkih danes ne moremo poročati.
Vir: Helena Koprivnikar za MMC
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje