Velika večina pogrebov v Sloveniji je žarnih, kar nas uvršča nad evropsko povprečje. Foto: Shutterstock
Velika večina pogrebov v Sloveniji je žarnih, kar nas uvršča nad evropsko povprečje. Foto: Shutterstock

Ko umre bližnji, moramo najprej poskrbeti za pokop, kot ga je pokojni ali pokojna želela, oz. kot ga želimo sami. Mnogi, ki se v takšnem položaju znajdejo prvič, najprej sploh ne vedo, na koga se obrniti oz. kako začeti organizacijo poslednjega slovesa. "Običajno je prvi, ki na Pogrebnem podjetju Maribor stopi v stik s svojci, dežurni voznik. Ker smrt nastopi zelo nepredvidljivo in nenadoma, ne glede na uro dneva, smo dosegljivi 24 ur na dan," pojasnjujejo v Pogrebnem zavodu Maribor in dodajajo, da je v rednem delovnem času za prvi stik s stranko na voljo pisarna za organizacijo pogreba. Tam poskrbijo tudi za vse ostale podrobnosti: pripravo pokojnika, upepelitev, pripravo groba, skladno z željami svojcev izvedbo pogrebne svečanosti s protokolom pogrebnega moštva, pokop pokojnika, pa tudi ureditev groba po pogrebu.

V trenutni situaciji, ko nam življenje kroji pandemija covida-19, pa je drugačen tudi ta vidik delovanja družbe, se strinjajo v omenjenem pogrebnem zavodu. "Še nedavno je bilo nepredstavljivo, da vsi pogrebi potekajo v ožjem družinskem krogu. Da ob pogrebu ne bi imeli osebnega stika, rokovanja z izrekom sožalja. Da se pevci na pogrebih odsvetujejo …" pojasnjuje direktorica zavoda Lidija Pliberšek.

Lidija Pliberšek. Foto: Osebni arhiv
Lidija Pliberšek. Foto: Osebni arhiv

Večizmensko upepeljevanje, dežurna služba, spremenjen protokol pogrebov

A to je zgolj en vidik, pri katerem je na hitro prišlo do precejšnjih sprememb, še pomembnejše je samo ravnanje s pokojnimi, ki bili okuženi z novim koronavirusom, in samo delo v času epidemije. "Že ob prvem valu marca smo definirali krizne ekipe za proces upepeljevanja (večizmensko izvajanje upepeljevanja) in izvedbo dežurne službe. Spremenjeno je bilo obratovanje mrliških vežic. Spremenjen je protokol pogrebne slovesnosti, ki se v celoti izvaja na prostem in v najožjem družinskem krogu, do največ šest ljudi. Izvajalci komplementarnih storitev (pevci, govor, …) so lahko le ob grobu, na primerni razdalji. V delovne procese smo uvedli digitalizacijo, omogočili prijavo pogreba na daljavo," razlaga Pliberškova in dodaja, da so ukrepe, ki so jih uvedli ob prvem valu in ki so se izkazali za uspešne, dopolnili glede na nove ukrepe in priporočila.

Ravnanje s posmrtnimi ostanki v primeru okužbe z nalezljivo boleznijo

Pravilnik o prevozu in pokopu posmrtnih ostankov določa, da se morajo posmrtni ostanki prepeljati z avtomobilom za prevoz posmrtnih ostankov v transportni, neprepustni krsti, ki je sestavljena iz zunanje lesene krste in neprodušno zacinjene notranje krste iz cinka ali katerega koli drugega samorazkrojljivega materiala.

Če je bil vzrok smrti nalezljiva bolezen, je treba posmrtne ostanke zaviti še v mrtvaški prt, prepojen z antiseptično raztopino, še določa pravilnik.

Če je vzrok smrti pokojne ali pokojnega nalezljiva bolezen, je posmrtne ostanke treba kremirati ali pa pokop opraviti v transportni krsti, še piše v pravilniku.

Pogrebniki morajo ves čas delati, čeprav so vsakodnevno v stiku z okuženimi

V času pandemije se kot družba trudimo, da bi čim več nenujnih opravil, dela, šolanja za nekaj časa odložili. A pogrebniki tega, jasno, ne morejo. Delovati morajo tudi v okoliščinah, ki bi lahko negativno vplivale na njihovo zdravje ali na samo širjenje virusa, zato so priporočila za omejevanje širjenja virusa, ko gre za njihovo delo, še pomembnejša oz. je še bolj ključno, da se jih držijo tako vsi zaposleni kot tudi vsi svojci in drugi, s katerimi prihajajo v stik: "Gotovo moramo biti pri delu zelo previdni, saj je naše delovanje eno ključnih v zahtevnih časih, naša naloga v teh razmerah pa je nadvse pomembna in odgovorna."

"Vsakodnevno smo v stiku z okuženimi pokojniki in njihovimi svojci, hkrati pa se zavedamo, da se mora dejavnost izvajati neprekinjeno. Nepredstavljivo je, da pokojnika ne bi pospremili na njegovi zadnji poti," poudarja Pliberškova in dodaja, da je tako že od marca.

Tudi če se bo smrtnost občutno povečala, imajo dovolj kapacitet (tako glede prevoza kot hrambe ali pokopa), še zagotavlja. "Bojazen, da pokojniki v primeru hudih bolezenskih znakov ne bodo mogli biti dostojno pokopani, je popolnoma odveč," je odločna, saj jih "pri slehernem pokojniku vodi osnovno poslanstvo, da mora biti vsakemu zagotovljen dostojen pogreb".

Na veliko število umrlih morajo biti vedno pripravljeni

"Veliko število umrlih je za naše pogrebno podjetje kot specializirano podjetje ‒ opravljamo pogrebno in pokopališko dejavnost ter upepeljevanje, ki ga opravljata samo dva v Sloveniji ‒ dejavnik, na katerega mora biti podjetje ne samo v času covida, ampak vselej pripravljeno," še pravi.

Dostojen pokop mora biti in bo zagotovljen vsakomur, zagotavlja sogovornica. : Pixabay
Dostojen pokop mora biti in bo zagotovljen vsakomur, zagotavlja sogovornica. : Pixabay

Postopki, povezani s pogrebom, so sicer malo bolj zapleteni v primerih, ko smrt nastopi doma, pojasnjuje. V tem primeru mora pokojnika najprej pregledati zdravnik ‒ mrliški oglednik, in sicer v največ 12 urah v strnjenem naselju in v 24 urah v nestrjenem. Zdravnik po pregledu pokojnika potrdi smrt, izda potrdilo o smrti in poročilo o vzroku smrti ter odredi, kam je treba pokojnika odpeljati ‒ ali v poslovilni objekt ali na obdukcijo. Šele ko je to opravljeno, lahko pogrebno podjetje pokojnika pripelje na odrejen kraj, pravi Pliberškova in dodaja: "V primeru smrti na domu, še bolj izrazito pa je v to v primeru nesreč, elementarnih, prometnih ali drugih, ne vemo niti, kam bomo prišli, niti v kakšnem stanju je pokojnik."

Izraz pogrebnik je zelo širok in je dejansko ljudska beseda za nekoga, ki poskrbi za pogreb. V resnici gre seveda za bistveno več. Potrebna je vrsta različnih delovnih procesov in nemalo požrtvovalnih ljudi, ki to omogočajo.

Lidija Pliberšek

Več kot 80 odstotkov pogrebov je žarnih

Večina pogrebov je danes žarnih, še razlaga sogovornica. "Delež žarnih pokopov se v urbanih okoljih giblje že okoli 90 ali več odstotkov, skupni delež upepelitev glede na število umrlih znaša v celotni Sloveniji že več kot 80 odstotkov," pravi in dodaja, da smo Slovenci "zelo hitro in množično" sprejeli možnost upepelitve pokojnikov in posledično žarnih pokopov. "V tem pogledu smo v evropskem prostoru edinstveni, saj se odstotek žarnih pokopov po Evropi giblje od 50 odstotkov na podeželju do 90 odstotkov v urbanih okoljih, v povprečju pa znaša okoli 65 odstotkov."

Novejša oblika je raztros pepela (na za to posebej določenem prostoru, v Mariboru ga izvajajo na pokopališču Dobrava), ki ga kot obliko pokopa vodijo posebej od leta 2012 in se od takrat vztrajno povečuje ‒ na Dobravi dosega že 34 odstotkov pogrebov, pravi Pliberškova.

V skladu s trendom je tudi letošnje število upepelitev nekoliko višje kot v enakem obdobju lani, še pojasnjuje. Zanimalo nas je tudi, kaj o letošnjem številu umrlih pravi (njihova) statistika. "O številu umrlih na letni ravni (za leto 2020) je za zdaj še prezgodaj govoriti. Če pa primerjamo letošnje leto z enakim obdobjem lani, je zaznati nekoliko povečano število pogrebov."