Večina učencev in dijakov si namreč učbenike izposodi kar na šolah. Na ministrstvu za šolstvo in šport so za MMC povedali, da si je v iztekajočem se šolskem letu učbenike izposodilo 89 odstotkov učencev (2 odstotni točki več kot leto prej) in 75 odstotkov dijakov (5 odstotnih točk več kot leto prej), in dodali, da se je nekaj manj kot štiri milijone evrov vreden projekt izkazal za zelo uspešnega. Tudi letos bo država izposojevalnino, ki ne sme preseči tretjine cene učbenika, plačala učencem do vključno sedmega razreda devetletke.

Za enega učenca vse do 200 evrov
Manjši obisk v zadnjih letih so potrdili tudi v DZS-ju, medtem ko v Mladinski knjigi prodaje niso želeli komentirati. V eni od ljubljanskih poslovalnic DZS-ja so nam še povedali, da je povprečna cena učbenika nekje med 12 in 14 evrov, ter da se lahko cene učbenikov za enega učenca povzpnejo vse do 200 evrov. Najdražji učbeniki sicer stanejo nekje do 25 evrov.

Na ministrstvu zatrjujejo, da so učbeniki skupno najdražji za 8. razred devetletke (196,77 evra) in najcenejši za 1. razred (45,48 evra).

Dober odziv šol na sofinanciranje
Na financiranje izposoje učbenikov v prvem in drugem triletju se je odzvalo nekaj več kot 95 odstotkov šol, medtem ko zahtevkov za sedme razrede devetletke ministrstvo še ni zbralo. Kljub temu pa pričakujejo, da se bodo na poziv odzvale vse šole.

Učbeniške sklade je sicer imelo 93 odstotkov srednjih šol, medtem ko je bilo 86 odstotkov takih, ki so imele v skladu učbenike za vse letnike. Ministrstvo je za učbenike v letu 2007 namenilo okoli 900 milijonov tolarjev, leto prej pa 600 milijonov.

"Analize in pretekle izkušnje jasno kažejo, da so srednje šole sposobne samostojno obnavljati sklade in zadovoljevati tudi nekatera nova povpraševanja po učbenikih," so zapisali na spletnih straneh ministrstva. Obseg in s tem strošek učbeniškega kompleta je tako odvisen od učiteljevega izbora, pri čemer je učitelj pri izbiri strokovno avtonomen.

Po novem brez delovnih zvezkov?
V zadnjem času je veliko prahu dvignil spremenjeni pravilnik o potrjevanju učbenikov, ki učiteljem pušča proste roke pri izbiri delovnih zvezkov. Učitelj se tako lahko svobodno odloči, katere delovne zvezke bo uporabljal, če sploh.

Na ministrstvu so s tem v zvezi povedali, da nikakor ne želijo usmerjati šol, koliko in katere delovne zvezke naj uporabljajo, temveč da želijo učiteljem še naprej omogočati avtonomijo pri učnem procesu. Po neuradnih informacijah, s katerimi razpolaga ministrstvo, prodaja delovnih zvezkov ne odstopa od prodaje v zadnjih letih.

Po besedah Damijana Štefanca z Oddelka za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski filozofski fakulteti so bili delovni zvezki do zdaj sestavni del učbenika in so z njim sestavljali didaktično, vsebinsko in konceptualno celoto. Za časopis Delo je še dejal, da se zdi, da je zdaj logika drugačna - med učbenikom in delovnim zvezkom kot da ni nikakršne nujne povezave, povsem poljubno pa naj bi bilo, ali se uporablja zgolj eno, drugo, ali pa obe gradivi skupaj.