Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport se je število učencev, ki so v prvi razred osnovne šole vpisani z odloženim vpisom, v zadnjih sedmih letih skoraj podvojilo. Foto: BoBo
Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport se je število učencev, ki so v prvi razred osnovne šole vpisani z odloženim vpisom, v zadnjih sedmih letih skoraj podvojilo. Foto: BoBo

V šolskem letu 2010/2011 je bilo v 1. razred z odloženim vpisom vpisanih 809 od 17.922 učencev oziroma 4,5 odstotka vseh. V šolskem letu 2016/2017 pa že 1.846 od 22.152 prvošolcev oziroma 8,3 odstotka vseh. Podatkov za letošnje šolsko leto še ni, saj se bodo učenci, ki so jim odložili vpis, v prvi razred vpisali šele jeseni.

Zakon o osnovni šoli določa, da morajo starši otroke v 1. razred vpisati v tistem letu, v katerem bodo dopolnili šest let. Tisti starši, ki menijo, da njihov otrok še ni pripravljen za šolo, lahko predlagajo odložitev šolanja. Nepripravljenost nato šole posebej ugotavljajo, predlog pa lahko podpre tudi zdravstvena služba.

Dodatno leto brezskrbnega otroštva
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pravijo, da želijo starši, ki zaprosijo za odloženi vpis, otroku predvsem omogočiti še eno leto brezskrbnega otroštva, saj prav to najpogosteje navajajo kot glavni razlog za odlog šolanja. Pogosto pa izrazijo tudi bojazen, da otrok ne bo kos nalogam, ki jih bo imel v šoli.

O predlogih za odložitev vpisa odločajo šole, pri odločitvi pa poleg intelektualne presojajo tudi fizično, čustveno in socialno zrelost otroka. Zavrnitev predlogov je zelo malo, pravi Anton Meden, predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije. Dodaja, da želijo starši s predlogom za poznejši vpis predvsem vse najboljše otroku. Starši namreč gledajo bolj dolgoročno, otroka poznajo, zato so tudi predlogi o odložitvi šolanja večinoma utemeljeni, pojasni Meden.

Porast odloženih vpisov je posledica vse večjih obremenitev prvošolcev
Meden kot enega izmed razlogov za to, da se starši odločajo za odložen vpis, vidi v tem, da prvi razred ni več tisti mehki prehod iz vrtca v šolo, kot so ga predstavljali ob začetku uvajanja devetletke. Namesto igranja in ne prezahtevnih učnih ciljev se tako za otroke v 1. razredu začne že precej resno učenje, je pojasnil. "Iz tega bi lahko sklepali, da je porast odloženih vpisov dejansko posledica prestavitve večjih obremenitev v 1. razred, ki jim znaten delež šestletnikov še ni kos," je dodal Meden.

Prvi razred je lahko še posebej zahteven za tiste, ki ob vstopu v šolo še niso dopolnili šestih let. "Ker je vstop v šolo zahteven, starši velikokrat presodijo, da bo za njihovega otroka dolgoročno bolje, če bo pred soočenjem s takimi izzivi še eno leto zorel in šolo začel z lažjim in uspešnejšim obvladovanjem teh izzivov. Slikovito rečeno to pomeni, da bo zaradi odloženega vpisa z vrstniki z normalnimi napori korakal z ramo ob rami in se mu ne no treba ves čas mučiti s tem, da jih komaj dohiteva," je opisal Meden.

Na podlagi odzivov staršev, ki jih zveza prejema, je Meden dodal, da je marsikateremu staršu žal, da za svojega otroka ni predlagal odložitve vpisa, takih, ki bi poznejši vpis obžalovali, pa skorajda ni.

V šolskem letu 2010/2011 je bilo v 1. razred z odloženim vpisom vpisanih 809 od 17.922 učencev oziroma 4,5 odstotka vseh. V šolskem letu 2016/2017 pa že 1.846 od 22.152 prvošolcev oziroma 8,3 odstotka vseh. Podatkov za letošnje šolsko leto še ni, saj se bodo učenci, ki so jim odložili vpis, v prvi razred vpisali šele jeseni.