Za tiste, ki so delati začeli okoli 20. leta, je težko predstavljivo, da bi delali do 65. leta. Foto: BoBo
Za tiste, ki so delati začeli okoli 20. leta, je težko predstavljivo, da bi delali do 65. leta. Foto: BoBo
Izjeme v pokojninski reformi

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o katerem bomo volivke in volivci odločali 5. junija na referendumu, namreč prinaša številne izjeme. Najbolj zgarani so industrijski delavci, ki so se zaposlili mladi, dela do 65. leta pa si ne predstavljajo, a jim tega tudi ne bo treba, je za TV Slovenija poročala Vesna Deržek. Moški, ki so začeli delati pred 22. letom, se bodo lahko upokojili pri 60 letih, ženske, ki so na trg delovne sile vstopile pred 24. letom, pa pri 58, in to brez odbitkov. Tudi sicer se bodo delavci lahko upokojili pri 60 letih, moški po 40 letih dela in ženske po 38, a bodo njihove pokojnine nižje.

Lahko bi se tudi delno upokojili
Vsi tisti, ki bodo želeli delati dlje, pa bodo poleg plače prejemali še 20 odstotkov predvidene pokojnine vsak mesec do 65. leta starosti, zanje pa bo delodajalec plačeval polovične prispevke. Lahko pa se bodo delavci odločili tudi za delno upokojitev.

Zakon predvideva tudi, da bodo delodajalci, ki bodo zaposlili mlade, prve iskalce zaposlitve, zanje plačevali le polovične prispevke. Tisti, veliko jih je predvsem med visoko izobraženimi, ki si bodo želeli delati tudi po 65. letu, pa bodo lahko to počeli brez ovir.

Po letu 2025, ko se v skladu z zakonom izteče prehodno obdobje, bodo morali do 65. leta delati le tisti moški, ki so začeli delati po 22. letu in niso služili vojaškega roka, in tiste ženske, ki so začele delati po 24. letu starosti in nimajo otrok, je pojasnil Peter Pogačar z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Izjeme v pokojninski reformi