Z njim naj bi šola določila specifične vrednote, vzgojna načela, vzgojne dejavnosti, pohvale, priznanja, nagrade in vzgojne ukrepe za njihovo izvajanje. Na podlagi vzgojnega načrta pa bi šola v pravilih šolskega reda sprejela pravila obnašanja in ravnanja.

Z uvedbo vzgojnega načrta pa se ne strinja glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja Branimir Štrukelj, ki meni, da gre pri noveli zakona o osnovnih šolah za ideološke posege. Štrukelj pojasnjuje, da bodo, namesto, da bi bila šola vrednotno nevtralna, vzgojna pravila po novem po volji večine. Združenje ravnateljev osnovnih šol se z uvedbo vzgojnega načrta strinja.

V zadnji triadi drugi tuji jezik
Spremembe zakona predvidevajo tudi uvedbo drugega tujega jezika kot obveznega predmeta, kar naj bi bilo v skladu z evropsko prakso. V ta namen bo zmanjšano število ur izbirnih predmetov na dve, izjemoma tri, če s tem soglašajo starši učenca. Odpravljena bo tudi delitev izbirnih predmetov na družboslovno-humanistični in naravoslovno-tehnični sklop.

Ob koncu leta brez splošnega učnega uspeha
Spremembe zakona o osnovni šoli med drugim predvidevajo še ukinitev splošnega učnega uspeha, saj naj bi ta v nekaterih situacijah škodljivo vplival na učne procese. Ob koncu šolskega leta naj bi se na učitelje vršili pritiski, da naj ocene zaključujejo navzgor, da bi učenci dosegli boljši učni uspeh.

Spremembe naj bi se zgodile tudi pri izrekanju posameznih ukrepov, saj bi po novem šola lahko v skrajnem primeru izvedla tudi prešolanje učenca brez soglasja staršev in izjemoma dovolila ponavljanje razreda (od 3. do 9.) brez soglasja staršev.

A. M.