Direktor kazenskega zavoda lahko obsojenca, ki se v času prestajanja kazni vede vzorno, po dveh tretjinah prestane kazni predčasno izpusti iz zapora. Foto: EPA
Direktor kazenskega zavoda lahko obsojenca, ki se v času prestajanja kazni vede vzorno, po dveh tretjinah prestane kazni predčasno izpusti iz zapora. Foto: EPA
Razširitev sankcij v oviru novele zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja pomeni večjo možnost prilagajanja pri kaznovanju pravnih oseb glede na storjena kazniva dejanja in hkrati zasleduje priporočila Sveta Evrope v zvezi s tovrstnimi kaznivimi dejanji, so dejali na ministrstvu za pravosodje. Foto: MMC RTV SLO
Denarne kazni za pravne osebe bodo v primeru gospodarskega kriminala od zdaj višje. Foto: MMC RTV SLO

Novele so vstopile v veljavo hkrati z uveljavitvijo novega kazenskega zakonika, ki med drugim prinaša možnost dosmrtnega zapora.

V okviru novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij morajo kazenski zavodi v primerih obsojencev, ki so obsojeni na zaporno kazen, ki ni daljša od petih let, po določenem času preučiti pogoje za pogojni izpust. Obsojenci, ki kazen prestajajo prvič, imajo tako možnost pogojnega izpusta po polovici prestane kazni, drugi pa po prestanih dveh tretjinah kazni.

Primerno obnašanje nagrajeno
Novela daje direktorju kazenskega zavoda tudi možnost, da obsojenca, ki se v času prestajanja kazni vede vzorno, po preteku dveh tretjin kazni predčasno izpusti, vendar pa ne prej kot tri mesece pred iztekom kazni. Po prejšnji zakonodaji je moral obsojenec prestati vsaj tri četrtine kazni, izpustili pa so ga lahko največ mesec dni pred iztekom kaznovalnega obdobja.

Kazen, odslužena z delom
Besedilo novele na novo določa tudi način izvršitve nadomestne kazni pri kaznivih dejanjih, za katere je zagrožena kazen do dveh let zapora. Obsojenci lahko v določenih primerih to kazen odslužijo z družbenokoristnim delom, kar je prej veljalo le v primeru kazni do treh mesecev zapora.

Razširjeni so tudi pogoji, pod katerimi se obsojencem omogoči t. i. "vikend kazen", novela pa določa tudi način izvajanja hišnega zapora za kršilce, obsojene na kazen do devet mesecev zapora.

Zaslišanja in pričanja prek videokonference
V veljavi je tudi novela o kazenskem postopku, ki uvaja novosti pri delovanju kazenskega sodstva. Tako med drugim spreminja sestavo senatnega vrhovnega sodišča, kadar to odloča o varstvu zakonitosti zoper pravnomočne odločbe o priporu. V teh primerih po novem odloča senat treh sodnikov, senat petih pa le, če je bil pripor podaljšan s sklepom vrhovnega sodišča. Druga velika novost je možnost, da se zaslišanje obdolženca, prič in izvedencev opravi z uporabo tehničnih sredstev za prenos slike in besede (videokonferenca) in možnost elektronskega vročanja ter poslovanja v kazenskih postopkih.

Izterjava kazni, izrečenih po zakonu o kazenskem postopku, je prenešena na Davčno upravo Republike Slovenije, razširja pa se tudi krog upravičencev za vložitev predloga za obnovo kazenskega postopka po smrti obsojenca, če gre za popravo krivic po drugem členu tega zakona.

Višje kazni za dejanja gospodarskega kriminala
Spremembe prinaša tudi novela o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja. Novela med drugim zvišuje kazni za pravne osebe, ki ne smejo biti manjše od 10.000 evrov in ne večje od milijona evrov. Novela prinaša tudi novo stransko kazen prepovedi udeležbe na javnih razpisih. Med kaznivimi dejanji, ki se obravnavajo v okviru te novele, so goljufija na škodo EU-ja, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti, ponareditev ali uničenje poslovnih listin idr.

Novela uvaja tudi stransko kazen prepovedi trgovanja s finančnimi instrumenti pravne osebe na organiziranem trgu, in sicer ob zlorabi notranjih informacij, preslepitvi pri trgovanju z vrednostnimi papirji, pri ponarejanju in uporabi ponarejenih vrednostnih papirjev in dejanjih, povezanih s pranjem denarja ter z davčnimi utajami.

A. K. K.