Kazenski zakonik so kljub vsemu vendarle sprejeli. Foto: MMC RTV SLO
Kazenski zakonik so kljub vsemu vendarle sprejeli. Foto: MMC RTV SLO
Nova oblika kaznivega dejanja je postalo tudi preprečevanje delodajalcev, da bi delavke v času zaposlitve zanosile. Kot posebno kaznivo dejanje pa je opredeljeno tudi šikaniranje na delovnem mestu oziroma mobbing. Foto: EPA
Novela zakona o odvetništvu je podlaga za določanje odvetniških tarif, ki je že v parlamentarni proceduri. Foto: MMC RTV SLO
Kazenski zakonik sprejet

Za novi zakonik je glasovalo 49 poslancev, proti je bilo 26 poslancev. Za novelo zakona o odvetništvu je glasovalo 48 poslancev, proti pa jih je bilo 33.

Dosmrtna kazen za dva naklepna umora
Novi kazenski zakonik med številnimi novostmi prinaša tudi možnost dosmrtnega zapora za genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva, pa tudi tisti, ki bi zagrešili dve ali več kaznivih dejanj naklepnega umora, za katera je trenutno zagrožena kazen 30 let zapora, bi po novem dobili dosmrtno kazen.

Tudi preprečevanje zanositve med zaposlitvijo kaznivo dejanje
Zakon predvideva tudi možnost vzpostavitve evidence pedofilov, posebno pa je poudarjeno tudi varstvo pravic delavcev. Tako bo nova oblika kaznivega dejanja tudi preprečevanje delodajalcev, da bi delavke v času zaposlitve zanosile. Kot posebno kaznivo dejanje je opredeljeno tudi šikaniranje na delovnem mestu oziroma mobbing.

Novi kazenski zakonik sicer pred današnjim glasovanjem ni imel podpore matičnega odbora, zoper njega pa je državni svet sprejel odložilni veto, ker je bil sprejet brez soglasja pravne stroke, to je tožilcev, sodnikov odvetnikov in drugih strokovnjakov s tega področja.

Jenčič: Izvajalci na tako obsežne spremembe še niso pripravljeni
Državni svetnik Mihael Jenčič je uvodoma pojasnil, da državni svet ni izglasoval veta zato, ker uvaja register pedofilov, podaljšuje zastaralne roke ali uvaja dosmrtni zapor, temveč ker ocenjuje, da novi kazenski zakonik predstavlja nepotrebno in nedogovorjeno reformo kazenskega prava. Jančič še meni, da izvajalci na tako korenite, številne in obsežne spremembe še niso pripravljeni, kar bo povzročilo nove sodne zaostanke.

Kazenski zakonik po mnenju državnega sveta predstavlja tudi usmeritev kaznovalne politike v avtoritarno in represivno smer.

Preberite intervju s pravno strokovnjakinjo dr. Katjo Filipčič: Potrebe po povišanju represije ni

Marolt: Zakonik je bistveno boljši od veljavnega
Predlagatelji zakonika očitke zavračajo, saj temeljijo na pavšalnih navedbah. Kot pravi državni sekretar pravosodnega ministrstva Robert Marolt, je zakonik moderen, ustrezen in bistveno boljši od veljavnega. Zakonik po njegovih besedah sledi trem pomembnim ciljem, boju proti korupciji, bistveno večji zaščiti delavcev ter zaščiti oseb, mlajših od 15 let.

Bistvena prednost v primerjavi z dosedanjo veljavno ureditvijo o odvetniških tarifah pa je v tem, da bo po novem tarifa znana že na začetku postopka, kar pomeni večjo jasnost, preglednost in predvidljivost, saj bodo stranke že na začetku postopka vedele, koliko morajo plačati.

Po besedah ministrstva pa nova zakonska ureditev tudi stimulira zunajsodno reševanje sporov in sklepanje sodnih poravnav v sodnem postopku, saj je določeno tudi posebno plačilo za sporazum.

Türk pozival poslance, naj ne hitijo
Že pred sprejemom novega kazenskega zakonika je k premišljenemu sprejemanju novega zakonika poslance pozval tudi predsednik republike Danilo Türk, ko je dejal, da naj DZ "omogoči normalen potek strokovne in splošne razprave, njene ugotovitve pa tudi ustrezno upošteva še pred dokončno potrditvijo zakonskih predlogov".

Spreminja se pritožbeni postopek nad delom odvetnikov
Novela zakona o odvetništvu je podlaga za določanje odvetniških tarif, ki je že v parlamentarni proceduri. Spreminja se tudi pritožbeni postopek nad delom odvetnikov, o katerih je zdaj imela glavno besedo Odvetniška zbornica Slovenije, po novem pa bodo v odločanje na disciplinskih komisijah vključeni tudi člani, ki jih bo predlagal sodniški svet.

Kazenski zakonik sprejet