V SDS-u rešitev podpirajo, za SMC je ideja vredna razmisleka, a želijo analize. NSi in DeSUS se o podpori še nista izrekla.

Mediji, mikrofoni, RTV, Kolodvorska Foto: BoBo
Mediji, mikrofoni, RTV, Kolodvorska Foto: BoBo

V poslanski skupini SDS-a podpirajo idejo, da bi del RTV-prispevka namenili financiranju še drugih medijev. Več danes niso želeli komentirati, saj predloga še niso podrobneje proučili.

Sorodna novica Osnutek sprememb zakona o RTV-ju: prispevek bi razdelili tudi med druge medije

V poslanski skupini SMC-ja so v pisnem sporočilu navedli, da jih je ministrstvo za kulturo le seznanilo z mogočimi vsebinskimi spremembami zakona o RTV-ju, na katere so tudi podali svoje pripombe. Obenem so jih opozorili, da bi morali pri celoviti prenovi zakona razmišljati o večji samostojnosti obeh največjih enot, tako Radia kot tudi Televizije.

"Javni RTV je za SMC nacionalna vrednost in vrednota, katere položaj in prihodnost moramo določati pazljivo in z občutkom za vse razsežnosti njenega obstoja. Njena obstoječa zakonska ureditev ne odraža v celoti značilnosti medijskega okolja danes, potreb javnosti in tehnološkega napredka, zato smo v SMC-ju naklonjeni celoviti prenovi zakona o RTV-ju," so navedli.

Delne rešitve, ki urejajo posamezne vidike delovanja RTV-ja, zanje niso sprejemljive, "saj obstaja tveganje, da bi s prenagljenimi in premalo domišljenimi posegi v delovanje te ustanove naredili več škode kot koristi".

To velja tudi za napovedano financiranje nekaterih drugih medijev z naslova obveznega RTV-prispevka, so pojasnili. Po njihovih ocenah je ideja v osnovi vredna razmisleka, vendar pa bi si želeli od predlagatelja novega zakona slišati resnejše analize posledice take spremembe.

Osnutek zakonskih sprememb, ki so ga pridobili mediji, predvideva rešitev, po kateri bi tri odstotke prispevka za RTV namenili za financiranje Slovenske tiskovne agencije (STA) in pet odstotkov za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Poleg tega pa naj bi iz sistema RTV-ja izločili dejavnost oddajnikov in zvez ter jo prenesli na novo gospodarsko družbo, ki bi bila v 100-odstotni lasti države. Na ministrstvu za kulturo so sicer za nekatere medije pojasnili, da gre za osnutek, ki je še v koalicijskem usklajevanju.

Vodja poslancev DeSUS-a Franc Jurša je v današnji izjavi v DZ-ju pojasnil, da je minister za kulturo Vasko Simoniti s svojo ekipo prejšnji teden poslanski skupini predstavil predloge sprememb omenjene zakonodaje. "Povedal nam je možnosti reorganizacije, kar pa je komaj začetek pogovorov, ne pa še konkreten predlog, ki bi bil v koalicijskem usklajevanju," je poudaril Jurša.

O podpori ideji, da bi del prispevka za RTV SLO namenili STA-ju in po njegovih navedbah financiranju lokalnih oz. regionalnih medijev posebnega pomena, pa Jurša še ni želel govoriti.

V NSi-ju se še niso izrekli o konkretnem predlogu ministrstva. Navedli pa so, da se zavedajo, "da je za demokratično družbo objektivna in dobra obveščenost državljank in državljanov nujno potrebna". Prav tako je po njihovem mnenju v tem kontekstu treba paziti na pravico do svobode govora, neodvisnega novinarskega dela in objektivnega poročanja, zagotavljanja pluralnosti medijev in mnenj ter ohranjanja dostojne komunikacije v javnem prostoru.

Spreminjanje medijske zakonodaje bodo zato v NSi-ju, kot so napovedali, presojali v okviru omenjenih pravic in dolžnosti.

Osnutek zakonskih sprememb, ki so ga pridobili mediji, med drugim predvideva rešitev, po kateri bi tri odstotke prispevka za RTV Slovenija namenili za financiranje Slovenske tiskovne agencije (STA) in pet odstotkov za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Foto: Radio Slovenija
Osnutek zakonskih sprememb, ki so ga pridobili mediji, med drugim predvideva rešitev, po kateri bi tri odstotke prispevka za RTV Slovenija namenili za financiranje Slovenske tiskovne agencije (STA) in pet odstotkov za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Foto: Radio Slovenija

SAB zahteva razkritje in javno obravnavo osnutka sprememb

V stranki SAB pa z zaskrbljenostjo spremljajo poročanje o nastajanju osnutka sprememb zakona o RTV Slovenija. Opozicijske partnerje so zato povabili k sopodpisu zahteve za sklic nujne seje odbora za kulturo, na kateri bi zahtevali razkritje vsebine osnutka.

Kot so navedli v stranki SAB, vlada očitno osnutek sprememb pripravlja v "tajnosti" in očitni naglici. Novela naj bi med drugim predvidevala znatne posege v financiranje in delovanje javnega medijskega servisa in razdelitev prispevka za RTV Slovenija tudi med druge medije.

"Če v prihodnje RTV Slovenija res lahko pričakuje več kot 13-milijonski primanjkljaj letno, potem to predstavlja bistven poseg v njeno organizacijsko in programsko shemo ter neizogibno postopno razgradnjo," so ob tem presodili v stranki.

V poslanski skupini SAB-a so zato opozicijske partnerje povabili k sopodpisu zahteve za sklic nujne seje odbora DZ-ja za kulturo, ki bi bila še pred parlamentarnimi počitnicami. Zahtevali pa bodo tudi javno obravnavo, "kar bo vsem deležnikom omogočilo sooblikovanje zakonskih sprememb".