Predsednik DZ-ja Milan Brglez je na novinarski konferenci poudaril, da so v DZ-ju, tudi on sam, aktivno sodelovali za zaščito integritete poslanca SDS-a Andreja Širclja.
Zato so po njegovem mnenju nekatere izjave članov SDS-a na njegov račun neresnične in neprimerne. A je priznal, da si takih postopkov v DZ-ju ne želi, ker "ne ustvarjajo klime, ki bi bila potrebna za to, da bi lahko delo v DZ-ju potekalo nemoteno".

Odzval se je tudi na besede prvaka SDS-a Janeza Janše, da so preiskovalci ob strinjanju Brgleza odnesli celotno elektronsko korespondenco Širclja za določeno časovno obdobje v letu 2013. Poudaril je, da ga zavezujeta sodna odredba in zakon.
"Sodna odredba je glede na obstoječo zakonodajo zame zakon. O tem, ali je ta sorazmerna ali ne, ne odločam sam in ne bi bilo primerno, da bi se spuščal v tovrstne ocene," je dejal. Zavrnil je še nekatere navedbe, da so takšni preiskovalni postopki posebnost slovenskega prostora, in navedel primer afere Hillary Clinton, ki ji je FBI letos zasegel zasebni strežnik.

GPU: Nadaljevanje preteklih aktivnosti
Hišne preiskave na sedežu SDS-a in v DZ-ju, povezane s Šircljem in domnevnimi nepravilnostmi na "slabi banki", v času, ko je bil njen neizvršni direktor, so bile po navedbah Generalne policijske uprave (GPU) zgolj "nadaljevanje operativnih dejavnosti, ki jih je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) izvajal že oktobra 2015".

Na GPU-ju so še pojasnili, da so hišne preiskave izvajali na podlagi odredbe preiskovalne sodnice, ki je presodila, da so izpolnjeni zahtevni pogoji za utemeljene razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ter da bo mogoče pri preiskavi odkriti sledove kaznivega dejanja ali predmete, ki so pomembni za kazenski postopek.

Glavni "krivec", da je prišlo do omenjenih hišnih preiskav, so skoraj zagotovo državni revizorji. Računsko sodišče je na začetku marca objavilo revizijo poslovanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) v letu 2013 in izdalo negativno mnenje. V reviziji so revizorji tudi odkrili sum kaznivega dejanja pri sklepanju pogodb z zunanjimi svetovalci in to naznanili policiji.

DUTB oz. slaba banka je začela delovati leta 2013 in med neizvršne direktorje je tedanji finančni minister Janez Janša (po odhodu DL-ja iz vlade je finančni resor prevzela SDS-a oz. tedanji premier Janša) imenoval tudi državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Andreja Širclja. Na tem položaju je nato, čeprav je bil tudi poslanec SDS-a, vztrajal do septembra 2013, ko ga je razrešila vlada Alenke Bratušek.

Katere nepravilnosti so ugotovili revizorji?
Največ nepravilnosti je Računsko sodišče ugotovilo na področju plačne politike in pri sklepanju pogodb z zunanjimi izvajalci, kjer so ugotovili tudi kršitev zakona o javnem naročanju, ki velja tako v Sloveniji kot v EU-ju, in sum kaznivega dejanja.

DUTB je namreč z dvema svetovalnima družbama, s kadrovsko agencijo, z odvetniško pisarno in s turistično agencijo sklenil pogodbe o izvajanju storitev brez izvedbe postopkov javnega naročanja v skupni vrednosti najmanj 1.295.459 evrov.

Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel je tedaj pojasnil, da v veliko primerih DUTB ni zahteval specifikacije računov, zaradi česar ni bilo mogoče preveriti, ali so bile storitve sploh izvedene. V nekaterih primerih so se pri delu in plačilu najetih svetovalnih družb naloge podvajale, plačane pa so bile na dve različni mesti.

Kaj naj bi zagrešili Šircelj & CO?
Po poročanju STA-ja naj bi kriminalisti preiskovali sum zlorabe položaja v povezavi z izplačili računov v skupnem znesku približno 2,8 milijona evrov na podlagi svetovalnih pogodb. Tožilstvo na podlagi dosedanjih ugotovitev sumi, da naj bi takratni izvršni direktorji DUTB-ja Aleš Koršič, Boštjan Gjerkeš in Torbjörn Mansson zlorabili svoj položaj, takratni predsednik upravnega odbora Šircelj in "druge do zdaj neugotovljene osebe" pa naj bi jim pri tem pomagali.

Iz odredbe za hišne preiskave, ki jo je pridobil STA, naj bi se Šircelj med 7. in 22. marcem 2015 v Ljubljani in Stockholmu dogovoril za sodelovanje z družbo Quartz+Co in njenim solastnikom Torbjörnom Manssonom. DUTB je nato sklenil svetovalno pogodbo s Quartz+Co, čeprav naj bi "vsi člani upravnega odbora vedeli, da storitve Quartz+Co nikoli ne bodo opravljene, vsaj ne v celoti". DUTB je družbi nato račune plačal, čeprav naj storitve ne bi bile opravljene.

V dosedanjem predkazenskem postopku in preverjanju ugotovitev Računskega sodišča so kriminalisti tudi ugotovili, da storitve po svetovanih pogodbah s Quartz+Co (2,5 milijona evrov), Zolfo Cooper (okoli 400.000 evrov), Hansahandelshausom (okoli 100.000 evrov) in Odvetniki Šelih & partnerji (68.000 evrov) "po večini niso bile opravljene, saj ne obstaja nikakršna dokumentacija", nekateri zaposleni v DUTB-ju (med njimi Mansson in Janne Harjunpää) pa so hkrati partnerji, zaposleni ali družbeniki v teh svetovalnih družbah.

Jedro preiskave naj bi bili posli z Manssonovim podjetjem
Dnevnik pa je poročal, da je osrednji del preiskave dogovor med Šircljem in do nedavno glavnim izvršnim direktorjem slabe banke Torbjörnom Manssonom in švedsko-dansko družbo Quartz+Co, ki je bila ključna svetovalka DUTB-ja v letih 2013 in 2014, kriminalisti pa sumijo, da je za slabo banko opravila za 2,7 milijona evrov storitev, ki jih družba ni opravila ali pa je to storila v obsegu, precej manjšem od zaračunanega.

Prve hišne preiskave, povezane s posli med slabo banko in "hišnimi" svetovalnimi podjetji, so kriminalisti izvedli že oktobra. Že takrat naj bi specializirano državno tožilstvo vložilo zahtevo tudi za preiskave pri Širclju in na sedežu SDS-a, vendar jo je preiskovalna sodnica v tem delu zavrnila.

Kot je še poročal Dnevnik, so kriminalisti včeraj iskali tudi dokazila o neuradnih dogovorih o delu in plačilu Manssona, zapisnike sestankov, zadnjo različico zapisnika ene od sej upravnega odbora DUTB-ja, elektronsko korespondenco med člani …

DUTB je sicer prvo pogodbo s Quartz+Co. podpisal konec maja 2013 in je po ugotovitvah revizije že zajemal tudi plačila za nazaj. Kriminalisti pa sumijo, da dokončna odločitev o najemu Quartz+Co. ni bila sprejeta na sejah upravnega odbora DUTB-ja, temveč je dogovor o tem v resnici sklenil Šircelj na Švedskem.

Šircelj, ki je Stockholm obiskal na hotelske stroške Manssona in mu je denar pozneje povrnil DUTB, je po mnenju kriminalistov in tožilstva prekoračil svoja pooblastila. Šircelj je, kot rečeno, uradno osumljen pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja.