Nalepka, ki označuje Varno točko. Foto: MMC RTV SLO/Kristjan Kozina
Nalepka, ki označuje Varno točko. Foto: MMC RTV SLO/Kristjan Kozina
Tomaž Bergoč,  Boštjan Gorenc - Pižama in Uroš Korenčan.
Direktor Unicefa Slovenije Tomaž Bergoč, promotor Varnih točk Boštjan Gorenc - Pižama in direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana Uroš Korenčan so v Lutkovnem gledališču, eni od Varnih točk, predstavili njihov pomen. V teh želijo narediti korak od nevidnega k vidnemu. Foto: MMC RTV SLO/Kristjan Kozina

Pri Unicefu tudi letos opozarjajo na prostore, ki so jih poimenovali Varne točke in kamor se lahko otroci zatečejo, ko iščejo pomoč. Nudijo jim prvo pomoč v stiski, hkrati pa so Varne točke tudi otrokova bližnjica do strokovne pomoči.

459 točk s smeškom na vratih
V Sloveniji je trenutno 459 Unicefovih Varnih točk. Gre za javne prostore, kot so knjižnice, lekarne, slaščičarne, trgovine, frizerski saloni ..., ki so označeni z nalepko, na kateri je bela hišica s smeškom. Te po vsej Sloveniji združujejo več kot tisoč prostovoljcev, ki znajo otroku prisluhniti, mu ponuditi pomoč, ga pomiriti in ga napotiti na strokovno pomoč, če je to potrebno.

"Večinoma otroci prihajajo v Varne točke zaradi medvrstniškega nasilja, družinskih stisk in nadlegovanja. Razlog za obisk so tudi manjše poškodbe, ki se jih da pozdraviti z obližem in pomiriti s kakšno prijazno besedo," je nekatere razloge za obisk Varnih točk razkril Boštjan Gorenc - Pižama. Dolgoletni promotor Unicefovih Varnih točk je dodal, da otroci včasih do varnih točk stopijo tudi iz gole radovednosti, ker jih zanima, kaj je ta Varna točka, in da spregovorijo toplo besedo z osebjem.

"V prejšnjih letih so v Varnih točkah ugotovili porast obiska, zaradi socialnih stisk in starševskega zanemarjanja. V preteklem šolskem letu smo našteli 54 obiskov otrok, ki so se znašli v težavah, in vključena je bila tudi strokovna služba," je še dejal Gorenc, ki se je pred leti rade volje pridružil projektu, saj je bil tudi sam kot osnovnošolec žrtev medvrstniškega nasilja. Dodal je, da je dobro, da otroci vedo, kam se lahko obrnejo po pomoč, tako da lahko takoj preidejo k reševanju problema, ne pa da še se ukvarjajo z iskanjem pomoči.

Po Bergočevih besedah se rane zacelijo, modrice izginejo, psihične poškodbe pa lahko ostanejo celo življenje. In če nasilje ostane nevidno, je tudi nekaznovano, otroci se s tem sprijaznijo, nasilneži pa lahko svoja dejanja ponavljajo.

Varna točka tudi parlament
Varne točke so v desetih letih zaživele v 26 krajih po Sloveniji. Mesta, ki so se nazadnje vpisala na zemljevid Varnih točk, so Mengeš, Sevnica, Zagorje in Cerkno. Največ Varnih točk ima Ljubljana. Med 120 Varnimi točkami, ki so v vseh četrtnih skupnostih Ljubljane, pa je tudi parlament, ki je prvi med tovrstnimi institucijami na svetu.

"Če bo naša Varna točka v Knjigarni Zvezdici Zaspanke pomagala iz stiske enemu otroku, smo naredili že veliko," je dejal Uroš Korenčan, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana. Knjigarna Zvezdice Zaspanke znotraj Lutkovnega gledališča je namreč ena izmed 459 Varnih točk, kamor se lahko zatečejo otroci v stiski.