Poglavitni cilj predloga PKP-ja 6 je po besedah finančnega ministra pomoč gospodarstvu. Foto: Pixabay
Poglavitni cilj predloga PKP-ja 6 je po besedah finančnega ministra pomoč gospodarstvu. Foto: Pixabay

Tako so predlagali poslanci koalicije, ki načrtujejo ureditev te problematike v drugem zakonu. Odbor seje ni končal in jo bo nadaljeval v torek.

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa je uvedel tretji protikoronski zakon, ki ga je DZ potrdil konec maja. Ukrep lahko koristi vsak delodajalec, ki vsaj 10 odstotkom zaposlenih ne more zagotavljati 90 odstotkov dela. Država za vsakega takšnega delavca subvencionira nadomestilo plače v obsegu od pet do 20 ur tedensko, ukrep pa velja od 1. junija do 31. decembra.

Vlada je nameravala s šestim protikoronskim zakonom, ki ga bo DZ potrjeval v sredo, ta ukrep podaljšati do sredine prihodnjega leta. Vendar so poslanci koalicije predlagali, da se ta namera iz zakonskega besedila črta, člani odbora pa so predlog podprli. V skladu z mnenjem pravnikov DZ-ja naj bi podaljšanje subvencioniranja skrajšanega delovnega časa urediti v okviru sprememb tretjega protikoronskega zakona.

Razširili pa so krog upravičencev do nadomestil plač, če zaradi epidemije ne morejo opravljati dela. Poleg zaposlenim v karanteni in enemu od staršev otrok v času zaprtja vrtcev in šol bo država v skladu s sprejetim dopolnilom koalicije povrnila nadomestilo plače tudi tistim, ki na delo ne morejo priti zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami. Delodajalec lahko delavcu izplača nadomestilo plače v višini 80 odstotkov.

V petem protikoronskem zakonu, sprejetem sredi oktobra, ostaja zapisano, da lahko vsi zaposleni do konca leta koristijo tri dni bolniške odsotnosti brez potrdila osebnega zdravnika. Vlada je predvidela, da to ne bi veljalo za zaposlene pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna, vendar je odbor tudi to določbo črtal.

Črtali so tudi določbo, po kateri bi bil za napotitev v karanteno poleg Nacionalnega inštituta za javno zdravje in policije pristojen tudi osebni zdravnik.

Odbor za finance je danes predlog šestega protikoronskega zakona obravnaval več kot osem ur, a je ni uspel končati. V razpravi je bil sicer največ pozornosti deležen predlagan nov ukrep, to je delna nadomestitev fiksnih stroškov najbolj prizadetim podjetjem.

Po predlogu bodo podjetja lahko prejela sredstva za pokrivanje fiksnih stroškov za obdobje od 1. oktobra do konca leta. Pomoč bo namenjena tistim, ki so jim letni prihodki zaradi epidemije upadli za vsaj 40 odstotkov. Znesek, do katerega bodo upravičena, se bo izračunal v določenem deležu od njihovih lanskih prihodkov od prodaje.

V opoziciji kritični do sprememb

Marko Bandelli (SAB) bi delno kritje fiksnih stroškov ponudil podjetjem že v primeru padca prihodkov za 25 ali 30 odstotkov. V LMŠ-ju so zahtevali, naj podjetjem, ki zaradi vladne odredbe ne smejo opravljati dejavnosti, te stroške povrnejo v celoti. Monika Gregorčič (SMC) je dopustila možnost, da bi v nadaljevanju obravnave te kriterije omilili.

V opoziciji so vladi očitali, da je tudi v tokratni protikoronski zakon vključila določbe, ki z reševanjem zdravstvene ali gospodarske krize nimajo nobene povezave. Med drugim so naštevali izenačevanje splošne in poklicne mature, odpravo akreditacije visokošolskih zavodov ter višanje kazni za kršitev vladnih odlokov.

Slednje bodo v primeru kršenja prepovedi zbiranja ljudi na javnih krajih med razglašeno epidemijo lahko segle do 10.000 evrov, v primeru nagovarjanja k tem kršitvam pa celo do 15.000 evrov. "V položaju, v katerem je država, je treba sankcionirati ne le kršitev predpisa, pač pa tudi neodgovoren odnos do soljudi," je pojasnil finančni minister Andrej Šircelj. Opozicija je tako visokim kaznim ostro nasprotovala.

Vlada sprejela osnutek interventnega zakona PKP 6

Delno pokriti fiksni stroški

Cilj šestega protikoronskega zakona je ublažitev posledic vpliva drugega vala epidemije na celotno družbo, zagotovitev delovanja ali vsaj ohranjanja čim večjega števila podjetij, ohranitev delovnih mest in predvsem preprečitev širjenja virusa, je uvodoma povedal Šircelj. Ker je vlada oktobra vnovič razglasila epidemijo, je treba ponovno aktivirati nekatere ukrepe iz prvega protikoronskega zakona, dopolniti nekatere ukrepe iz prejšnjega protikoronskega zakona ter podaljšati tudi nekatere zdaj veljavne ukrepe.

"Uvesti je treba tudi nekatere povsem nove ukrepe, kot denimo delno nadomestitev fiksnih stroškov najbolj prizadetim podjetjem," je nadaljeval Šircelj. Po predlogu bodo podjetja lahko prejela sredstva za pokrivanje fiksnih stroškov za obdobje od 1. oktobra do konca leta. Pomoč bo namenjena tistim, ki so jim letni prihodki zaradi epidemije upadli za vsaj 40 odstotkov. Znesek, do katerega bodo upravičena, se bo izračunal v določenem deležu od njihovih lanskih prihodkov od prodaje.

Bandelliju (SAB) se zdijo pogoji za prejem te pomoči prestrogi. "Zakaj niste dali nižje zahteve," je vprašal. Sam bi delno kritje fiksnih stroškov ponudil podjetjem že v primeru padca prihodkov za 25 ali 30 odstotkov. "Mikro in majhna podjetja šoka drugega vala ne bodo preživela, zanje smo premalo poskrbeli," je opozoril. Monika Gregorčič (SMC) je dopustila možnost, da bi v nadaljevanju obravnave ta merila omilili. "Kritje fiksnih stroškov je za podjetja, ki smo jih v epidemiji ustavili, še posebej pomembno," je dejala. Merila so po njenih besedah določena dobronamerno, res pa nikoli ne bo mogoče ugoditi vsem.

"So fiksni stroški res v korelaciji s prihodki? Mislim, da ne," je bil do te določbe kritičen tudi Edvard Paulič (LMŠ). Prav tako bi morali po njegovem mnenju upoštevati, da imajo podjetja v različnih panogah različne fiksne stroške. Šircelj je sicer pojasnil, da so se za pomoč v obliki pavšalnega nadomestila odločili, ker je tako preprosteje. Jerca Korče (LMŠ) je ugotovila, da predlog zakona ne naslavlja ustrezno podjetnikov, ki dejavnosti ne morejo opravljati zaradi vladnih odlokov. "Vlada bi jim morala pomagati hitro in učinkovito," je zahtevala. V LMŠ-ju so zato vložili dopolnilo, po katerem bi se tem podjetjem povrnilo fiksne stroške v celoti.

Odbor za finance je za obravnavo predloga zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covida-19 pristojen kot matično delovno telo, ker pa sega na številna področja, so ga v petek in danes na zahtevo opozicije obravnavali tudi na sejah odborov za pravosodje, za delo in za izobraževanje.

Gostinci: Kljub pokritim fiksnim stroškom se bomo zapiranju lokalov težko izognili

Poglavitni cilj predloga zakona pa je pomoč gospodarstvu

Poleg delnega kritja fiksnih stroškov podjetij je Šircelj v njegovi predstavitvi med drugim izpostavil še podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, podaljšanje moratorija za odplačevanje posojil, finančno nadomestilo kmetom zaradi izpada prihodkov, znižanje najemnin za kmetijska zemljišča ter topel obrok za učence in dijake iz socialno ogroženih družin.

Poleg tega so predvideni podaljšanje jamstvene sheme za likvidnostna posojila podjetij, možnost odloga plačila davkov ali obročnega plačila davkov, bivanje starša z otrokom v bolnišnici, oprostitev DDV-ja za zaščitno in medicinsko opremo, možnost sklica virtualnih skupščin, poenostavitev prijave dela na domu ter dodatki za delo v sivih in rdečih conah.

Poglavitni cilj predloga zakona pa je pomoč gospodarstvu. "Vlada je odločila, da je zaradi trdovratnega virusa treba sprejeti dodatne ukrepe za pomoč gospodarstvu in ohranitev delovnih mest," je dejal Šircelj. Kot je dodal, bo zaradi drugega vala epidemije gospodarsko okrevanje verjetno preloženo v prvo polovico leta 2021.

Prepozna pomoč za težave, ki jih lahko ne bi bilo

Po besedah Violete Tomić (Levica) prihaja predlog zakona prepozno, rešuje pa težave, ki jih sploh ne bi bilo, če bi že prej upoštevali predloge opozicije. "Ni nobenih ukrepov za ohranjanje delovnih mest," je nasprotovala Šircljevim besedam in izrazila prepričanje, da bi morala biti pomoč podjetjem vezana na prepoved odpuščanja. Napačno je namreč misliti, da se bodo z ohranjanjem podjetij pri življenju ohranjala tudi delovna mesta. "Popolnoma napačna logika je to," je dejala.

Seja odbora bo trajala še kar nekaj časa, tudi zaradi velikega števila dopolnil, ki so jih vložili poslanci koalicije. Šircelj je denimo napovedal, da bodo iz zakonskega besedila črtali določbo o izplačilu mesečnega temeljnega dohodka verskim uslužbencem. Do tega so trenutno upravičeni samozaposleni, kmetje in družbeniki, minister pa je povedal, da bodo v sedmi sveženj pomoči vključili še druge družbene skupine.

Robert Polnar (DeSUS) je izpostavil, da prav vseh prizadetih zaradi epidemije s pomočjo nikoli ne bo mogoče zaobjeti. Drugače meni Andreja Zabret (LMŠ). "Spet so pozabljeni mladi, prekarci, študenti in kulturniki," je dejala. Predlog zakona se ji ne zdi dovolj socialno naravnan in boji se, da bi v naslednji sveženj protikoronskih ukrepov vključili zamrznitev minimalne plače.

V opoziciji so vladi očitali, da je tudi v tokratni protikoronski zakon vključila določbe, ki z reševanjem zdravstvene ali gospodarske krize nimajo nobene povezave. Med drugim so naštevali izenačevanje splošne in poklicne mature, odpravo akreditacije visokošolskih zavodov in višanje kazni za kršitev vladnih odlokov. Te bodo v primeru kršenja prepovedi zbiranja ljudi na javnih krajih med razglašeno epidemijo lahko segle do 10.000 evrov, ob morebitnem nagovarjanju k tem kršitvam pa celo do 15.000 evrov. "V položaju, v katerem je država, je treba sankcionirati ne le kršitev predpisa, pač pa tudi neodgovoren odnos do soljudi," je pojasnil Šircelj.

Poslanci strank LMŠ, SD, Levica in SAB so večkrat opozorili, da nekatere odločbe v PKP6 po njihovi oceni ne sodijo v protikoronski zakon. Foto: Reuters
Poslanci strank LMŠ, SD, Levica in SAB so večkrat opozorili, da nekatere odločbe v PKP6 po njihovi oceni ne sodijo v protikoronski zakon. Foto: Reuters

Opozicija opozorila na "vsiljivce"

Za obravnavo predloga zakona o interventnih protikoronskih ukrepih je sicer kot matično delovno telo pristojen odbor DZ-ja za finance, a so v delu opozicije (v strankah LMŠ, SD, Levica in SAB) opozarjali na določbe, ki niso povezane z obvladovanjem epidemije, in zato obravnavo zakonskega predloga zahtevali še na zainteresiranih parlamentarnih odborih.

Kar nekaj prahu je že pred današnjo sejo odbora DZ-ja za izobraževanje, znanost, šport in mladino dvignil vladni predlog, po katerem bi se v času epidemioloških razmer izenačili pogoji poklicnih in splošnih maturantov za vpis na fakultete. Po opozorilih nekaterih strokovnih organizacij je šolsko ministrstvo že pred dnevi sporočilo, da pri predlogu ne bo vztrajalo. Koalicijski partnerji pa so se uskladili o dopolnilu, s katerim bodo ta predlog umaknili, je povedal poslanec SMC-ja Branislav Rajić.

Kritike so letele tudi na predlog za podaljšanje izpolnjevanja akreditacijskih pogojev za visokošolske zavode. Poslanka Levica Nataša Sukič je ob tem opozorila, da podatki aplikacije za prikaz porabe javnega denarja (Erar) kažejo, da je bil oktobra na šolskem ministrstvu lobistični stik predstavnikov novogoriške Nove univerze. "Določilo PKP-ja 6 je očitno odgovor na njihove težave. V tem primeru lahko govorimo o sumu korupcije, saj bi nastala materialna korist za Novo univerzo, ki bi, če prav ne bi izpolnjevala pogojev, še naprej prejemala javna sredstva," je dejala. Odbor dopolnila Levice za umik določbe sicer ni podprl.

PKP 6 v parlamentu

Podaljšanje roka je priporočil NAKVIS

Državni sekretar na šolskem ministrstvu Damir Orehovec je pojasnil, da so priporočilo za podaljšanje roka za akreditacijo dobili od Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). Kot je dejal direktor NAKVIS-a Franci Demšar, bi se s podaljšanjem roka za akreditacijo lotili urejanja problematike pogojev za vpis, določenih z zakonom o visokem šolstvu, ki jih večina visokošolskih zavodov v 20-letnem obdobju od sprejetja zakona ni ustrezno upoštevala.

V razpravi je poslanka SDS-a Mojca Škrinjar poudarila, da je letošnje leto zaradi epidemije težko za vsakogar, oteženo delo imajo tudi zasebni visokošolski zavodi. Predlagana rešitev je po njenem mnenju pravična. Ko bo konec tega obdobja, bodo fakultete lahko izpolnjevale pogoje po zakonu, je dejala.

PKP 6: Do 15.000 evrov kazni za organiziranje ali pozivanje k zbiranju v nasprotju s predpisi

Obor za delo predvsem o obveznosti sprejema zaposlitve

Kot zainteresirano telo je predlog šestega protikoronskega zakona obravnaval tudi odbor DZ-ja za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Največ pozornosti je prejel ukrep takojšnje obveznosti sprejema primerne zaposlitve, ki ne bo več nastopila šele po treh mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih, kot velja zdaj.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Cveto Uršič je poudaril, da jih je pri pripravi predloga vodila ista želja kot pri prejšnjih petih svežnjih, in sicer hitro in učinkovito ukrepanje. Predlog zajema poenostavljanje postopkov prijave dela na domu in podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. Zvišuje tudi povračilo nadomestila plače za čas čakanja na delo doma, in sicer za vloge, vložene od novembra.

Veliko pozornosti je dobil člen predloga, ki spreminja pogoje za zavrnitev zaposlitve za iskalce dela, prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje. Obveznost sprejema zaposlitve bo, če bo predlog sprejet, nastopila takoj po prijavi na zavod. Kot je pojasnil Uršič, gre ukrep v smeri zaposlovanja v domovih za starejše in za institucionalno varstvo.

"PKP 6 na prvo mesto postavlja gospodarstvo, in ne človeka"

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je opozoril, da je obravnavani predlog prvi interventni zakon, o katerem ni potekal socialni dialog in rešitve niso bile usklajene s sindikati. Izrazil je nasprotovanje spremembi napotitve na delo brezposelnih, saj se s tem posega na področje zakona o delovnih razmerjih, ki se doslej po njegovih besedah še ni spreminjal brez socialnega dialoga.

Tudi izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je ugotavljal, da to ne bo imelo želenega učinka v obliki lažjega iskanja kadra za socialne in zdravstvene storitve, saj je takšen kader že zaseden, brezposelne osebe pa takšnega znanja nimajo. "To je že šesti protikoronski zakon, ki na prvo mesto postavlja gospodarstvo, in ne človeka," je dejal. Marjan Meglič iz Sindikata delavcev v zdravstveni negi pa je člane odbora opozoril na pomanjkanje kadra. "Tudi mi smo mnenja, da si dodatke zaslužijo vsi, ki so izpostavljeni," je poudaril.

Državni sekretar je očitke o kršitvi socialnega dialoga zavrnil kot neutemeljene. "Imamo težave, ko zavod povabi brezposelne na razgovor, pa ne pridejo," pa je pojasnil razloge za spremembo obveznosti sprejema primerne zaposlitve.