Zunanje znamenje priprave na praznik je adventni venec, ki s svečami ponazarja štiri adventne nedelje.

Na predvečer začetka adventa je papež Benedikt XVI. v Rimu vodil molitveno bdenje, podobna srečanja pa so potekala tudi po slovenskih škofijah.

Molitve pripravile škofije po vsem svetu
V Vatikanski baziliki svetega Petra je sobotno bdenje pred prvo adventno nedeljo potekalo z naslovom Vigilija za vse porajajoče se človeško življenje. Na papeževo povabilo so podobne molitve pripravili tudi škofje po vsem svetu, so sporočili s Slovenske škofovske konference.

"Z adventnim časom se v Katoliški cerkvi začenja novo cerkveno leto. Veselje ob božiču, ki ga obeležujemo 25. decembra, pomeni veselje ob novem življenju in lahko simbolično nagovarja tudi k radosti nad lastnim življenjem," so zapisali.

Kot navajajo, se je adventni venec kot okras in liturgični simbol pri nas uveljavil v 80. letih 20. stoletja. Evangeličanski škof Geza Erniša pojasnjuje, da venec izhaja iz Nemčije, kjer ga je leta 1839 prvič pripravil neki evangeličanski duhovnik za otroke v sirotišnici. Z njim je hotel med otroke prinesti upanje in veselje. Venec je bil sestavljen iz lesenega kolesa in 19 rdečih sveč, ki so simbolizirale dneve v tednu, ter štirih belih za štiri adventne nedelje. Sčasoma so leseno kolo okrasili z vejami jelke, obdržale pa so se le štiri sveče.

Advent se bo končal na predvečer božiča
Na prvo adventno nedeljo bodo verniki na vencu prižgali prvo svečko, nato pa vsako nedeljo še eno zraven. Advent se bo končal na predvečer božiča. Ob zunanjih pripravah na cerkvene praznike poznajo verniki še duhovno pripravo v obliki osebne molitve, posta in drugih odpovedi ter dobrih del.

Za nekatere pravoslavne kristjane, ki zaradi uporabe drugačnega koledarja božič praznujejo 7. januarja, se je adventni čas in z njim tudi post začel v petek, trajal pa bo šest tednov.