Na cvetno nedeljo kristjani k obredom hodijo z butaricami. Foto: EPA
Na cvetno nedeljo kristjani k obredom hodijo z butaricami. Foto: EPA
Cvetna nedelja

Verniki so k obredom prinašali v šope povezano pomladansko zelenje (oljčne vejice, butarice ...). To predstavlja palmove veje, s katerimi so ljudje pozdravljali Jezusa Kristusa, ko je prihajal v Jeruzalem. Škofje so ob tej priložnosti darovali svete maše v vseh šestih slovenskih škofijah. Člani pravoslavne cerkve bodo cvetno nedeljo praznovali 20. aprila.

Ste tudi sami krasili butarice? Pošljite slike na Moj Splet.

Obredi te nedelje, zlasti procesija, zelenje in branje evangelijskega poročila o Jezusovem
trpljenju - pasijona, imajo svoj izvor v bogoslužnih navadah jeruzalemske Cerkve, ki so poznane že iz četrtega stoletja.

Slovenski škofje so velikonočno voščilo že podali. Če vas zanima, kaj so zapisali v poslanici, sledite tej povezavi.

Praznovanje bo doseglo vrhunec prihodnjo nedeljo, ko se kristjani z veliko nočjo spominjajo Kristusovega vstajenja.

S. J.

Cvetna nedelja
V Frankolovem je okoli 100 vaščanov približno 3 mesece pletlo dobrih 80 metrov dolgo butaro. Dovolj za vpis v knjigo rekordov? Foto: MMC RTV SLO
Procesije so se vrstile po celem svetu. Foto: Reuters
Oljčna gora nad Jeruzalemom. Foto: Reuters
Afriški imigrant v Hal Faru, nedaleč od malteške prestolnice Valeta. Foto: Reuters
Katedrala v Caacupeju v Paragvaju. Foto: Reuters
V Španiji se na veliki teden zvrsti stotine različnih procesij. Ena bolj slikovitih je mimohod bratovščine La Paz (Mir) v andaluzijski prestolnici Sevilla na jugu Španije. Foto: Reuters
Jeruzalemski vsakdanjik: Praznovanje začetka velikega tedna, v ozadju Zlata mošeja. Foto: Reuters