Do zdaj so vsi poskusi sistemske ureditve področja dolgotrajne oskrbe zaradi pomanjkanja denarja in tudi politične volje propadli. Foto: Pixabay
Do zdaj so vsi poskusi sistemske ureditve področja dolgotrajne oskrbe zaradi pomanjkanja denarja in tudi politične volje propadli. Foto: Pixabay

Da je dolgo pričakovani zakon naposled pripravljen, je v ponedeljek razkril minister za zdravje Tomaž Gantar: "Zakon skuša reševati obe področji, omogočiti starejšim, da čim dlje ostanejo doma, in povečati standard ter dosegljivost institucionalnega varstva."

Zakon o dolgotrajni oskrbi pripravljen za javno razpravo

Predlog, ki so ga pripravili na ministrstvu za zdravje, storitve dolgotrajne oskrbe deli na štiri sklope – pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, pomoč pri drugih dnevnih opravilih, storitve zdravstvene nege in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Dolgotrajno oskrbo bodo lahko izvajali javni zavodi, zasebni izvajalci s koncesijo, domači in tuji zasebniki, pa tudi osebe s statusom oskrbovalca družinskega člana.

Foto: TV Slovenija, posnetek zaslona
Foto: TV Slovenija, posnetek zaslona

Med pravice iz dolgotrajne oskrbe pa sodijo: denarni prejemki, financiranje oskrbe na domu ali v domu za starejše občane ali kateri drugi instituciji in plačilo oskrbovalca družinskega člana: "Naš cilj je bil, da bi vse storitve, osnovne, vključno z zdravstvenimi, bile vsem dostopne brez dodatnega plačila, da pa ostaja seveda za nadomestiti ta, recimo temu, hotelski del. Ampak že to, vključno z vsem, kar smo v ta zakon dali, mislim, da je težko okoli 360 milijonov minusa."

"Pomemben korak pri skrbi za starejšo generacijo" – zaživel bo urad za demografijo

To je več kot polovica sredstev, ki bi jih po izračunih pripravljavcev zakona potrebovali prihodnje leto. 641 milijonov evrov bi potrebovali za celotno košarico storitev, 305 milijonov bi lahko zagotovili zdravstvena in pokojninska blagajna, državni in občinski proračuni, vprašanje pa je, kje dobiti preostalih več kot tristo milijonov evrov.

Minister za zdravje v ponedeljek tega ni razkril, finančni minister Andrej Šircelj pa je za Radio Slovenija zagotovil: "Če me sprašujete, ali bo kakšen nov davek zaradi tega, ne."

Šircelj: Za ureditev dolgotrajne oskrbe ne bo novega davka

Za Odmeve je Šircelj še enkrat poudaril, da novih davkov ne bo: "Proračun ima svoje vire, obstoječe vire." Ti so sicer malce manjši zaradi pandemije, "treba pa je vedeti, da je Slovenija dobila od Evropske unije 12 milijard v naslednjih devetih letih, nekaj sredstev je nepovratnih", ki bi jih lahko izkoristili. Slovenija je po drugi strani v ugodnem položaju na mednarodnih trgih in se lahko ugodno zadolži, je dejal in dodal: "Imamo ugoden položaj. Agencije nas vrednotijo dobro, stabilno, tako da je zadolžitev v teh časih ugodna."

Iz predloga, ki smo ga pridobili, dopuščamo možnost, da ne gre za povsem zadnjo različico, pa lahko razberemo, da ministrstvo za zdravje kljub temu predlaga nov, poseben prispevek za dolgotrajno oskrbo. Prispevna stopnja bi znašala 2,94 odstotka. Ker bi se hkrati nekoliko zmanjšali prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, bi se skupna prispevna stopnja povečala za 1,9-odstotne točke.

Prispevna stopnja naj bi se malce zvišala. Foto: TV Slovenija, posnetek zaslona
Prispevna stopnja naj bi se malce zvišala. Foto: TV Slovenija, posnetek zaslona