Če bo državni svet sprejel veto na novelo, bo morala v ponovnem glasovanju v državnem zboru dobiti podporo absolutne večine poslancev. V zraku je tudi ustavna presoja novele, o kateri se veliko govori, nihče pa je še ni dejansko napovedal. Foto: BoBo
Če bo državni svet sprejel veto na novelo, bo morala v ponovnem glasovanju v državnem zboru dobiti podporo absolutne večine poslancev. V zraku je tudi ustavna presoja novele, o kateri se veliko govori, nihče pa je še ni dejansko napovedal. Foto: BoBo
DZ, državni zbor, poslanci
"Z izglasovanjem odložilnega veta bo imel državni zbor priložnost sprejeti izboljšave besedila ali celo namesto novele zakona o tujcih sprejeti zakon o uvedbi izrednega stanja, ki bi bil skladen z ustavo in mednarodnimi pogodbami," so predlagatelji zapisali v obrazložitvi predloga veta. Foto: DZ/Katja Bidovec

Pod zahtevo za sklic seje državnega sveta je prvopodpisani državni svetnik Samer Khalil, ki je član interesne skupine lokalnih interesov, zbral dovolj podpisov.

Kot je že pojasnil za Radio Slovenija, so ga zmotila zlasti povsem nasprotujoča si stališča predsednika vlade Mira Cerarja in predsednika državnega zbora (DZ) Milana Brgleza glede omenjene novele. "Oba sta pravnika, skrbi pa me predvsem, ker je Brglez tudi predsednik zakonodajnega telesa naše države. Ustava daje velik poudarek človekovim pravicam, prav tu pa se krešejo mnenja, koliko sprememba zakona vpliva na že ratificirane in podpisane mednarodne sporazume in konvencije," je dejal.

Novelo zakona spremljajo številni očitki
DZ je novelo zakona, ki jo spremljajo očitki o neustavnosti in neskladju z mednarodnim pravom, sprejel s 47 glasovi za in 18 proti. Proti je glasovalo kar nekaj poslancev koalicije, med drugim del poslancev SMC-ja in DeSUS-a ter poslanci SD-ja. Proti so bili še v ZL-ju.

Novela predvideva možnost aktivacije posebnega ukrepa, ki bi v času zaostrenih migracijskih razmer omejil pogoje za vstop tujcev v državo. Ukrep bo predlagala vlada, DZ pa ga bo moral potrditi z absolutno večino. DZ bo določil tudi območje izvajanja ukrepa, ki bo lahko trajal največ šest mesecev z možnostjo podaljšanja.

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je v postopku sprejemanja zagotavljala, da gre le za skrajni ukrep, če Slovenija zaradi preobremenjenosti ne bi mogla več izvajati zakona o mednarodni zaščiti.

Brglez pa je v obrazložitvi svojega glasu na seji DZ-ja dejal, da ne more glasovati za zakon, za katerega meni, da krši ustavo in mednarodne pogodbe, ki jih je ratificirala Slovenija. "Bojim se, da ta zakon uzakonja kršitve temeljnih človekovih pravic, ki so določene v naši ustavi," je dejal in izrazil tudi bojazen, da bo imel sprejem takega zakona posledice za Slovenijo tudi na mednarodnem parketu.

Če bo državni svet sprejel veto na novelo, bo morala v ponovnem glasovanju v državnem zboru dobiti podporo absolutne večine poslancev. V zraku je tudi ustavna presoja novele, o kateri se veliko govori, nihče pa je še ni dejansko napovedal.

Obrazložitev predloga veta
Predlagatelji veta v obrazložitvi med drugim navajajo, da je iz postopkovnih razlogov sporen sam proces sprejemanja zakona, saj je bil po eni strani sprejet "na zalogo", hkrati pa po nujnem postopku.

"Predlog zakona je ministrstvo za notranje zadeve pripravljalo nepregledno in skrito pred očmi javnosti, brez temeljite in ustrezne javne razprave," ugotavljajo predlagatelji, ki so prepričani, da "sprejemanje tako občutljivih in pomembnih ukrepov zahteva široko družbeno in politično soglasje". Prav tako menijo, da bi morali pri pripravi zakonskega predloga aktivno sodelovati tudi drugi resorji, zlasti ministrstvo za zunanje zadeve.

Spomnili so tudi, da sprejeta novela "po mnenju številnih uglednih domačih in tujih pravnih strokovnjakov kot tudi nevladnih in medvladnih organizacij, kot je Svet Evrope, nesorazmerno krši človekove pravice in temeljne svoboščine, še zlasti pravico do azila". Prepričani so tudi, da bi imela uveljavitev omenjenega novele nepopravljive zunanjepolitične in mednarodnopravne posledice za Slovenijo in njene interese v mednarodni skupnosti, na kar je opozoril tudi predsednik DZ-ja Brglez, ki je noveli odrekel podporo.

Predlagatelji še ugotavljajo, da so bile stranke v državnem zboru pri glasovanju zelo neenotne v podpori zakonu, poslanci dveh poslanskih skupin pa so zakonu enotno nasprotovali. Zanje je problematično tudi sprejeto dopolnilo poslanske skupine NSi-ja, da je za aktivacijo ukrepa potrebna večina vseh poslancev, kar je izničilo varovalko o potrebni dvotretjinski podpori.

"Z izglasovanjem odložilnega veta bo imel državni zbor priložnost sprejeti izboljšave besedila ali celo namesto novele zakona o tujcih sprejeti zakon o uvedbi izrednega stanja, ki bi bil skladen z ustavo in mednarodnimi pogodbami," so še zapisali v obrazložitvi predloga veta.