Foto: BoBo
Foto: BoBo

Na kongresu organizacije v Trstu je prejela 120 glasov, njen edini protikandidat Igor Kocijančič pa je prepričal 59 delegatov, je poročal Primorski dnevnik.

Dobrilova je v nagovoru pred glasovanjem naštela področja, ki jim namerava posvetiti vso skrb: jezikovno načrtovanje, šolstvo, sociala, kultura, šport in odnosi s Slovenijo. Pri vodenju SKGZ-ja bi rada vzpostavila "organizacijsko kulturo", kar pomeni, da bi bile naloge posameznikov jasno porazdeljene in cilji natančno določeni. Na kongresu so sprejeli tudi sklep, da bo Kocijančič podpredsednik SKGZ-ja.

Z izvolitvijo Ksenije Dobrila za predsednico SKGZ-ja se je končalo 22-letno predsednikovanje Rudija Pavšiča. Odhajajoči predsednik je v poslovilnem govoru poudaril, da "nam čas sprememb nalaga, da ustvarimo vse pogoje, da utrdimo med nami čut pripadnosti skupnosti, ki predstavlja dodano vrednost v tem prostoru".

Poziv k medsebojnemu spoštovanju

Pavšič je pozval k optimizmu in medsebojnemu spoštovanju, hkrati pa je globoko prepričan, da ni alternative skupni Evropi, ki je garancija za vse nas in zlasti za manjšine. Kar se zamejskega prostora tiče, je menil, da nikoli prej ni bilo toliko pozitivnih priložnosti in tako odprtega ozračja kot zdaj. Vlagati pa je treba v jutrišnji prostor in ustvariti nove priložnosti za dialog, prijateljstvo in sodelovanje med Slovenijo, Italijo in Furlanijo - Julijsko krajino, je poudaril.

Dolgoletnemu predsedniku SKGZ-ja Rudiju Pavšiču se je iztekel mandat. SKGZ je vodil kar 22 let. Foto: MMC RTV SLO
Dolgoletnemu predsedniku SKGZ-ja Rudiju Pavšiču se je iztekel mandat. SKGZ je vodil kar 22 let. Foto: MMC RTV SLO

Kritičen je bil do italijanskih oblasti in se vprašal, zakaj morajo prosjačiti za mesto v parlamentu ali čakati poldrugo leto za sklic vladnega omizja za manjšino oz. zakaj je zaščitni zakon še vedno delno neuresničen.

Pavšič je izrazil obžalovanje, ker slovenska manjšinska koordinacija ne deluje več, Slovenija pa mora slovensko narodno skupnost v Italiji "upoštevati v logiki dostojanstva 5. člena slovenske ustave in ne kot proračunsko točko". Poudaril je tudi potrebo po skupni skrbi za ohranitev jezika.

"Slovenci v Italiji moramo nehati živeti v dveh taborih in se naslanjati na preteklost, da se upraviči prihodnost, pogovarjati se je treba, kako skupaj preživeti v prihodnjih desetletjih," je prepričan Pavšič, za katerega je obstoj dveh krovnih organizacij anahronizem.