V ženskem zaporu na Igu ženske prestajajo kazni, dolge od enega meseca do 30 let. Maja je bila najdaljša kazen zapornice 10 let in 2 meseca, obsojenka pa je kriva goljufije na gospodarskem področju. Foto: RTV SLO/M. N.
V ženskem zaporu na Igu ženske prestajajo kazni, dolge od enega meseca do 30 let. Maja je bila najdaljša kazen zapornice 10 let in 2 meseca, obsojenka pa je kriva goljufije na gospodarskem področju. Foto: RTV SLO/M. N.

Konec maja je bilo v tem zavodu za prestajanje kazni, ki sprejme 79 ljudi, zaprtih 46 žensk, starih med 21 in 79 let, med njimi 35 obsojenk in 11 pripornic. »To je kar veliko število za ta zapor,« za MMC pojasnjuje direktorica zavoda Olga Uršič Perhavec, ki to funkcijo opravlja zadnje štiri mesece. Na Igu se namreč zavzemajo za princip individualizacije, kar pomeni, da pristojni (med njimi tudi strokovni delavec, medicinska sestra, paznik…) za vsako osebo posebej pripravijo individualni program obravnave na osnovi diagnostike v sprejemni pisarni. »Na ta način smo lahko pozornejši na drobne stvari,« pravi Uršič Perhavčeva in dodaja, da to v zaporih, kakršen je tisti na Povšetovi v Ljubljani, ki naj bi bil kar za 185 odstotkov prezaseden, ni mogoče.

Največ jih je sicer v tem ženskem zavodu zaprtih zaradi težav z nedovoljenimi drogami. Prav zato so zaposleni oblikovali posebno strategijo, s katero se na različne načine borijo zoper odvisnost od drog - z doseganjem abstinence (tudi z metadonom), zdravstveno vzgojo, motivacijskimi procesi, s katerimi vzpodbujajo dejavnost, ter psihosocialnimi programi. Zaposlenih v zavodu je 30, poleg paznikov in zdravstvenih delavcev tudi pedagog, psiholog, socialna delavka ...

Več režimov za prestajanje kazni
V zavodu je več vrst režimov za prestajanje kazni. V zaprti režim po besedah Uršič Perhavčeve spadajo ženske, za katere sumijo, da bi lahko skušale zbežati oz. ženske pod vplivom drog. »Ta režim sprostimo, ko ugotovimo, da lahko zapornici zaupamo, ko na primer odvisnica z urinskimi testi potrjuje abstinenco.« Če v zaprtem režimu zapornici pripada le en 48-urni izhod na mesec, ji v odprtem režimu pripadajo štirje prosti izhodi (konec tedna). To je zelo velik motiv za ženske v zaprtem režimu, je prepričana direktorica. Na Igu poznajo tudi polodprti režim z dvema prostima izhodoma na mesec. Ta ima tako kot odprti režim še eno prednost - ženske se lahko prosto sprehajajo po parku zunaj stavbe. Od režima je odvisen tudi način poteka obiskov - ali je dovoljen obisk za pregrado ali brez nje.

V nekdanji graščini, za zidovi katere kazen prestajajo ženske iz vse Slovenije, občasno pa tudi tujke, se nahaja tudi pripor, kamor sodijo osebe, ki so še vedno v kazenskem postopku in so zaprte zaradi izmikanja obravnavam. Pripornice so vedno »pod ključem«, imajo točno določeno uro za sprehod, ki je mogoč le po notranjem dvorišču (in ne zunaj po parku) in so pod strogim nadzorom. Poleg tega so pripornice pod pristojnostjo sodišča in ne zapora in so popolnoma ločene od zapornic. Režimi in pripor so v zavodu tudi prostorsko razdeljeni na različne oddelke.

Marjetka Nared

Ižanski zapor obkroža lepo urejen park, posut z grmovjem, drevesi, nasadi rož. Zanj skrbijo tudi zapornice. Foto: RTV SLO/M. N.
Zaprte ženske skrbijo tudi za vrt. Tudi na ta način naj bi se obsojenke osebno rehabilitirale in integrirale, kar je cilj prestajanja kazni. Foto: RTV SLO/M. N.
Sobe zapornic so po večini lepo urejene in pospravljene. Ženske sicer ne razpolagajo s svojimi sobami, ker nekdanja graščina ni bila zgrajena, da postane zapor, zato so nekateri prostori precej nefunkcionalni. Tudi zato, ker imajo nekatere sobe po osem postelj, kar onemogoča zasebnost zapornic, si vodstvo zapora po besedah Uršič Perhavčeve močno prizadeva za adaptacijo oz. pregrajevanje prostorov, zamenjavo inventarja, ki je v tem trenutku precej zastarel, beljenje in tako naprej. Starejšim osebam in nosečnicam pa je vendarle na voljo nekaj dvoposteljnih sob. Foto: RTV SLO/M. N.
V sobah imajo lahko ženske svoje računalnike, dostop do spleta pa ni dovoljen. Prav tako je zapornicam prepovedano imeti mobilni telefon. Ob za to določenih urah lahko kličejo iz telefonske govorilnice. Foto: RTV SLO/M. N.
Hodniki v zaporu so polni risb in drugih likovnih izdelkov ter tudi misli, kakršna je tale na sliki. Vse to je delo zapornic, ki se tudi na ta način ustvarjalno prebijajo skozi čas. Foto: RTV SLO/M. N.
Zapornice na neki način zapor same urejajo, skrbijo za čiščenje in rože, ki jih je presenetljivo veliko. Vse skupaj se zdi mestoma bolj podobno kakšnemu hostlu kot zaporu… Foto: RTV SLO/M. N.
… pogled na rešetke pa obiskovalca hitro postavi nazaj na realna tla. Foto: RTV SLO/M. N.
V t. i. kafetarni, dnevnemu prostoru, namenjenem kadilkam, pravijo zapornice, si lahko skuhajo kavo, preberejo časopis, pogledajo kakšen film na televiziji (imajo pa tudi DVD-predvajalnik) ali poklepetajo. Foto: RTV SLO/M. N.
V ižanskem zavodu se nahaja poseben prostor, kjer direktorica Perhavčeva na 14 dni vodi domsko skupnost. Gre za priložnost, ko se zberejo vse obsojenke in zaposleni v zaporu ter se pogovarjajo o življenju, težavah, delu. Vsaka zapornica ima poleg skupinskega svetovanja na voljo tudi individualno svetovanje oz. mentorja - psihologa oz. pedagoga, ki sta ji vsak dan na razpolago. Foto: RTV SLO/M. N.
Kot v vsakem pravem zaporu je tudi tu mogoče videti samico, ki pa je po besedah vodje paznic Tanje Urek v zadnjih letih ni bilo treba veliko uporabljati. Predstavljala naj bi kazen za zelo agresivne ženske. Foto: RTV SLO/M. N.
Zapornicam je na voljo zdravnik, enkrat na 14 dni pa še ginekolog, psihiater ter zobozdravnik. Tedensko zavod obišče tudi znani katoliški duhovnik Robert Friškovec, ki opravi mašo. Foto: RTV SLO/M. N.
Perhavčeva se zavzema za možnost plačanega dela v zavodu, saj delo po njenem mnenju predstavlja sredstvo rehabilitacije. Nekaj zapornic za simbolično vsoto denarja lahko pomaga v kuhinji, pralnici in delavnici, kjer sestavljajo ščipalke (na sliki), vendar dela ni dovolj. Težava pri ponudbi plačanih del je seveda v financiranju. Zapor sicer ženskam v odprtem režimu dopušča tudi delo zunaj zavoda, vendar trenutno te možnosti ne izkorišča nobena zapornica. Foto: RTV SLO/M. N.
Za knjižne molje je poskrbljeno, v prihodnosti pa naj bi bilo znotraj zapora več možnosti tudi za izobraževanje. Dva projekta sta že stekla, in sicer Most do izobrazbe, ki ga je izvedlo andragoško društvo in v okviru katerega so profesorji z zapornicami, ki se že dolgo niso izobraževale, ponovili slovenščino, matematiko, naravoslovje, ter projekt Alegro. S slednjim se je začelo izobraževanje osebja s talentom za jezike v zavodu, ki so nato začeli angleščino in španščino učiti tudi zaprte osebe. Trenutno sta na voljo tudi tečaj španščine in joga, mogoče pa je še izobraževanje v šolah zunaj zavoda - v spremstvu tudi za zapornice v zaprtem režimu. Foto: RTV SLO/M. N.
Na notranjem igrišču lahko zapornice igrajo košarko, zavod pa podpira tudi druge vrste športnih dejavnosti - badminton, namizni tenis ipd., v načrtu pa imajo še nakup orodij za telesno vadbo v zimskem času. Foto: RTV SLO/M. N.